Patricija, bili so vzponi in padci, kako ste se počutili v šovu MasterChef?
Iskreno, ne bi rekla, da so bili padci, čeprav je bilo na trenutke tako videti. Počutila sem se res fajn! Kot ste sami videli, bila sem z dušo in srcem tam. In ponosna sem nase.
Kateri je bil vaš najlepši trenutek?
Najlepši trenutek ... Zagotovo jih je več. Je pa MasterChef sam, kot celota, gotovo najlepši trenutek. Vsa zgodba. In vseh nas 16 tekmovalcev.
Kaj je bilo najbolj naporno?
Zame osebno je bilo najbolj naporno takrat, ko sem med kuhanjem malo pozabila dihati. Če bi preštela do pet in se umirila, bi bilo marsikaj drugače. Ampak to je igra, v katero vstopiš, si misliš, da ti je vse jasno, a zelo hitro ugotoviš, da si v enem velikem, neznanem oceanu.
V šov je vstopila, čeprav s samim kuhanjem nima veliko izkušenj. »Imam izkušnje edino z razvozom hrane, kar sem opravljala nekaj let, moram priznati, da tudi eksperimentirala nisem skoraj nič. Vedno me je bolj privlačila klasika. Domače jedi,« je povedala.
Žlikrofi vam niso uspeli, čeprav ste iz »njihovih« koncev. Kako to?
Žlikrofi – predebelo testo, v prvi vrsti zaradi »furije« ... ko imaš na voljo le tri sestavine, trgovina je zaprta, tvegaš. Žal niso uspeli. Je bil pa lep krožnik, kar mi osebno tudi veliko pomeni.
Pred sodnike ste šli bosi. Zakaj?
Globoko v sebi veš, kdaj zapuščaš MasterChef. Moja filozofija kot filozofija trenerke je, vedno daj od sebe tisoč odstotkov. Grizi do konca, pusti dušo na tatamiju. Če to prinese zmago, super, če pa poraz, bom vseeno zelo ponosna, saj sem naredila vse, kar je bilo v moji moči. In ker sem v studiu vlekla kar podobne vzporednice iz karateja, se mi je zdelo prav, da naredim to, da se sezujem. To je »sveti« prostor, ki ga zelo spoštujem. In s priklonom sodnikom in balkonu sem napravila točno to.
Vam je doma že uspelo pripraviti dober vegiburger?
Haha, ne! Bi pa rada povedala, da me je nekaj veganov kontaktiralo in mi dejalo, da bi ga z veseljem pojedli. (smeh) Zmanjkalo je malo sreče in znanja. Zamisel je bila dobra, sodniki pa so tudi pohvalili okuse.
Boste ostali v kuhinji, kakšni so načrti?
Ja, zagotovo ostajam v kuhinji. V tem trenutku imam že določene pogovore za dogodke. Želja in načrt je, da pridem v »tapravo« kuhinjo. A se zavedam, da pot ni lahka. V tem času se je porodila tudi nora ideja, o kateri še ne bom govorila, ker je še zelo v povojih in se še izbirajo pravi ljudje.
