Epidemija svetovnih razsežnosti traja že vrsto let. Širi se v vse države sveta in številke naraščajo. Ne, ne gre za bolezen, pač pa obnašanje in odnos do dobrine, ki nam pomaga preživeti - hrane. Danes v svetu zavržemo kar tretjino pridelane hrane.
V Sloveniji, recimo smo je pred tremi leti, leta 2018 zavrgli skupaj skoraj 140.000 ton ali 68 kg na prebivalca - skoraj tretjina tega še uporabne hrane, okoli 46.000 ton.
Za predstavo: toliko tehta 46.000 avtomobilov Renault Clio; če bi te postavili na vlak za prevoz avtomobilov, bi ta vlak bil dolg okoli 100 kilometrov.
Drobni koraki do manj zavržene hrane
Skoraj polovica odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Gre večinoma za odpadke, še vedno pa je veliko odvržene hrane, ki je bodisi nismo pojedli ali ji je pretekel rok uporabe ali pa je začela gniti ali plesneti.
Kako lahko zmanjšamo količino zavržene hrane?
Predvsem z učenjem in osveščanjem sebe in drugih, kako zavreči manj hrane.
Poiščite in z drugimi delite recepte ali nasvete.
Načrtujte kupovanje in trošenje hrane. Preden greste v trgovino, si naredite spisek živil, ki jih res potrebujete (in še droben nasvet - ne hodite v trgovino lačni, ker boste sicer kupili več hrane).
Navadite se čimveč hrane, tudi tiste, ki je ne pojeste, hraniti v hladilniku ali zamrzovalniku. Pri zamrzovanju čimbolj iztisnite zrak iz vrečke - tako bo zamrznjena hrana ostala dlje časa uporabna, prav tako pa boste naredili več prostora v zamrzovalniku.
Uvelo zelenjavo lahko osvežite tako, da jo pomočite v ne preveč mrzlo vodo za 5 do 10 minut.
Zavrženo hrano oz. odpadke dosledno oddajajte v zbiralnike za biološke odpadke ali na domači kompost.
