Potresi so eden od načinov preoblikovanja zemeljske skorje in pri njih se sproščajo izjemne količine energije. S podrobnimi satelitskimi posnetki pa lahko znanstveniki danes tudi ugotovijo, kako se je zemeljsko površje na prizadetem območju v resnici spremenilo.
Tako so znanstveniki italijanskega Nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo primerjali satelitske fotografije območja okoli epicentra torkovega potresa, ki je prizadel Petrinjo, Sisak, Glino in okoliška naselja s tistimi, ki so nastali pred potresom.
Znanstveniki so uporabili posnetke satelita Sentinel-1, enega od satelitov, ki jih je v Zemljino orbito poslala Evropska vesoljska agencija prav z namenom spremljanja sprememb na zemeljskem površju. Ena od slik kaže, da se je del področja vzhodno od epicentra dvignil za 30 centmetrov, zahodno od njega pa spustil za 20, kar pomeni skoraj pol metra razlike.
Ali ste vedeli?
Območje Balkana in Alp - kamor sodi tudi Slovenija - je eno najbolj potresno aktivnih območij na svetu, saj tukaj prihaja do trka Afriške in Evropske tektonske plošče, pri čemer Afriška plošča izpodriva Evropsko.
Znanstveniki domnevajo, da se celotno področje v poprečju dviguje in da bo v daljni prihodnosti - govorimo o več 100 milijonih let - na tem območju nastalo gorovje, primerljivo z današnjo Himalajo.
Na italijanskem inštitutu so v poročilu navedli, da je potres bil posledica navpičnega zdrsa v tektonski prelomnici, ki poteka na prizadetem območju. V globini 4 kilometre naj bi se zemeljska masa ugreznila za okoli 3,5 metrov. Samo središče potresa naj bi sicer bilo na globini 10 kilometrov pod površjem. Kaj natančno se je dogajalo tam, še preučujejo.
Profesor Mladen Viher s Hrvaškega vojnega učnega centra, ki je prav tako analiziral fotografije, pa je izračunal, da se je širše področje Petrinje med potesom dvignilo za okoli 12 centimetrov.
Tla na območju Petrinje se sicer še vedno tresejo.
Evropsko-mediteranski seizmološki center (CSEM / EMSC) je tudi v noči s četrtka na petek zaznal potresne sunke. Ob 4.52 zjutraj so se tkao tla v bližini Petrinj in Siska tresla z močjo 3,2, uro in pol kasneje, ob 6,37 uri, pa z močjo 3,1. Epicenter je bil jugozahodno od Siska.
Rušilnemu potresu z močjo 6,2, ki je v torek stresel Petrinjo in okolico, je do konca leta 2020 sledilo še 265 popotresnih sunkov, ki niso presegli magnitude 1. V potresu je umrlo najmanj sedem ljudi, med njimi 12-letna deklica. Več je bilo ranjenih, številni so ostali brez doma.
