Peter Lovšin je namreč v svoji zavidanja vredni karieri pogosto sodeloval tudi z mlajšimi, a obetavnimi glasbeniki in Karmen Klinc vsekakor spada v obe kategoriji, prav tako je izjemno atraktivna. Čeprav Pero pri njej najbolj ceni glas – vsaj, ko je treba odgovarjati na vprašanja. Pomlad. Poletje je naslov njune skupne pesmi, ki napoveduje Petrovo kolekcijo hitov, ki bo izšla prihodnje leto. Ob tej pesmi vam niti pozimi ne bo mrzlo pri srcu.
V vajinem duetu pravita, da je Karmen pomlad, Peter pa poletje. Sta to res vajina najljubša letna časa?
Karmen: Vsak letni čas ima svoj čar. Vloga pomladi v tej pesmi pa mi je dejansko pisana na kožo. Dojemam jo kot čas, povezan z življenjem in ljubeznijo. Takrat se vse prebuja, narava zacveti, srce poskoči hitreje in v trebuhu zaprhutajo metuljčki. Mar ni to nekaj najlepšega? (smeh)
Peter: Ko pride jesen s svojimi sadeži, barvami in melanholijo, te včasih povsem očara in v zimo v soncu in snegu se vedno znova zaljubim. Ampak vse vedno znova začnemo na pomlad in vrhunec vsega je vedno poletje. Seveda tako preprosto kot v življenju je lahko samo še v pesmi.
Kdaj sta se spoznala in kako se razumeta, odkar sta se spoprijateljila?
Karmen: Spoznala sva se pred nekaj leti prek deklet iz skupine Hellcats. Oba sva večkrat sodelovala z njimi, pred slabim letom dni pa sem se dekletom sama pridružila tudi kot uradna vokalistka. Moram reči, da je Pero od nekdaj podpiral našo skupino, prišel na več koncertov in nas kot nastopajoče celo povabil na akustični glasbeni festival Peti inu obstati, kjer smo letos poleti skupaj nastopili. Dojemam ga kot glasbeno legendo, ki pa je hkrati tudi čudovit človek in prijatelj, zato si povabilo k sodelovanju štejem v veliko čast.
Peter: Najbolj se spomnim izleta z barko po premieri filma Ti lahko v Portorožu. Vsi drugi so veseljačili in klepetali v kokpitu, midva sva se v glavnem samo sončila na premcu. Očitno imava podoben »timing«.
Kako se je sploh zgodilo sodelovanje?
Peter: Že takrat na barki sva se strinjala, da morava kaj posneti skupaj. Sam sem sicer imel v mislih kakšen klasičen metal s Hellcatskami, ampak tudi v precej bolj mirnih vodah se Karmen odlično znajde.
Kako sta se ujela v studiu?
Karmen: V studiu smo se vsi super ujeli. Pero in producent Robert Likar sta me odlično usmerjala, hkrati pa mi dala možnost, da zapojem tako, kot sama čutim. Želeli smo nekaj drugačnega, zanimivega in lepega. Mislim, da nam je to tudi uspelo.
Peter: Tako kot pomlad in poletje.
To je Petrov prvi singel po zelo uspešni plošči Ti lahko. Je bil že v začetku mišljen za duet?
Peter: Sploh ne. Šele ko sem prebral Vrano Josipo, ki je najboljša pevka med pticami, sem ugotovil, da je sklepna pesem v tej krasni zgodbi pravzaprav Pomlad, poletje. Ker sem jaz bolj sraka, sem potreboval še eno prisrčno vrano. In to je zdaj Karmen.
Karmen, je to vaša prva pesem, ki ste jo posneli brez nekega matičnega benda?
Karmen: Nikakor ne. Čeprav sem se Rock Partyzanom pridružila šele pred šestimi leti in Hellcats na začetku letošnjega leta, pa sem se s petjem ukvarjala že veliko prej. Svojo prvo pesem sem posnela pri 18 letih.
Kaj najbolj cenita pri drugem?
Karmen: Vsekakor je na prvem mestu njegovo delo. Že od malega sem rada prepevala njegove pesmi. No, kateri Slovenec jih pa ne? (smeh) Prav tako pa cenim Petrovo preprostost in večno pozitivo.
Peter: Glas. Kaj lahko še drugega rečem. (smeh)
Bosta še sodelovala v prihodnje?
Karmen: Nikoli se ne ve. Tokrat je mene k sodelovanju povabil Pero. Morda pa se kdaj zgodi tudi nasprotno. (smeh)
Peter: Zakaj pa ne.
Imata rada glasbena sodelovanja? Kaj vama prinesejo?
Karmen: Glasbena sodelovanja so nekaj čudovitega. Ljudje velikokrat rečemo, da več glav več ve. Menim, da je tako tudi pri glasbi. Več glav – več idej, več idej – večja unikatnost. Sploh pa mi veliko pomeni sodelovati z glasbeniki, ki so s svojo glasbo v življenju nekaj dosegli. Od njih se je vredno učiti, saj takšna sodelovanja prinesejo največ novega znanja in novih izkušenj.
Peter: Vsa glasba je pravzaprav eno samo sodelovanje. Je kot večna igra otrok med počitnicami na dvorišču …
Oba sta že dalj časa aktivna na rock sceni – Peter seveda precej dlje … Kako se je spreminjala scena v zadnjih desetletjih?
Karmen: Sama težko govorim o zadnjih desetletjih. Lahko pa s težkim srcem rečem, da se je že v zadnjem desetletju marsikaj spremenilo. Rock glasba sicer nikoli ne bo umrla, saj bomo vedno obstajali tisti, ki nam to nekaj pomeni. Žal pa nima več takšne podpore kot nekoč. Mediji podpirajo povsem druge glasbene žanre. Glasbena subkultura, ki je za sabo imela zgodbo in sporočilo, pa je danes praktično izumrla. V Ljubljani dejansko ni lokalov, kjer bi se lahko povezovali in delili svojo glasbo ter ideje. Imeli smo enega, pa še zanj ne vemo, kaj bo ... Če malo karikiram, sta v ospredju predvsem posameznik in njegov telefon, prek katerega bo na družbenih omrežjih objavil, kaj je imel za kosilo.
Peter: O tem bi lahko napisal knjigo, lahko pa odgovorim tudi na kratko: v bistvu ne kaj dosti.
Kaj se vama zdi največji problem glasbenega posla danes – če odštejemo izredne ukrepe?
Karmen: No, tukaj bi lahko razvili diskurz, ki bi trajal več ur. Zato bi izpostavila samo to, da glasba pri nas preprosto ni dovolj cenjena.
Peter: Če posla ni, si ga pa narediš. Tako smo si rekli in šli snemat tale komad.
Kako pa sprejemata te nove razmere?
Karmen: S težkim srcem, saj pogrešam koncerte, tako svoje kot tuje. A vsaka stvar nekaj vzame in nekaj da. V teh razmerah se rojevajo nove ideje in možnosti, ki jih morda drugače ne bi bilo.
Peter: V Ljubljani je problem, če je ves dan megla. Vsi potrebujemo sonce, zrak, gibanje in držati pesti za vse nas.
Ali zdaj hodita prej spat?
Karmen: Pri meni je vsak dan zasnovan nekoliko drugače, zato težko rečem.
Peter: Jaz ne.
Kaj pričakujeta, da se bo zgodilo, ko se ukrepi vendarle sprostijo? Mislita, da boste še lahko imeli velike koncerte?
Karmen: Menim, da ja. A žal se ne bo zgodilo z danes na jutri. Mislim, da bomo morali še kar nekaj časa graditi na tem, da se vse skupaj postavi na noge.
Peter: Življenje se vedno vrne v svoje tirnice, a kot meni Darwin, vedno z določenimi prilagoditvami na spremembe. Mene tako zdaj bolj kot veliki koncert zanima mala pesem.
Kako pa vidva zdržita brez nastopov?
Karmen: Težko. Šele takrat, ko ti je nekaj odvzeto, se zaveš, koliko ti to pomeni.
Peter: Moram priznati, da sem letošnjo pomlad razmišljal o odmoru. No, pa je prišel.
Ali zdaj, ko ne nastopate, doma vadite?
Karmen: Tudi. Prej sem redno vadila z obema bendoma v prostorih za vaje, zdaj ko je druženje prepovedano, pa moramo marsikaj povaditi posamezno, da bomo znali, ko se znova srečamo. (smeh)
Peter: Ne pretiravam …
Karmen: Sploh pa mi veliko pomeni sodelovati z glasbeniki, ki so s svojo glasbo v življenju nekaj dosegli.
Peter: Življenje se vedno vrne v svoje tirnice, a kot meni Darwin, vedno z določenimi prilagoditvami na spremembe.
***null***
