Pred časom sta za covidom-19 zboleli tudi Ninina sestra in mama. »Oče je bil na srečo tisti čas na vikendu v Prekmurju in je ostal kar tam.« Obe sta zdaj že okrevali.
Prva dva dneva sta bila najbolj grozna. »Imela sem zelo visoko vročino, strašno me je bolela glava, nisem mogla niti vstati,« pripoveduje Nina, ki jo gledamo v seriji Najini mostovi.
»Zdaj, po enem tednu, mi gre počasi na bolje, čeprav imam še vedno malo vročine, precej slabo se počutim, čisto sem brez energije, vse mi je naporno,« prizna članica ljubljanskega lutkovnega gledališča. Izgubila je tudi okus in vonj. »Že šest dni ne čutim niti molekule okusa ali vonja, sploh mi ni do hrane, čeprav sicer imam apetit, a je brez zveze mleti nekaj brez okusa.«
Zanimivosti
Prihodnost farmacevtske embalaže: Inovativni pristopi DS Smith Slovenija na sejmu Pharmapack 2025
Za čajčke in prehrano trenutno skrbi njen mož Matjaž, ki ga bolezen ni tako hudo prizadela. Zdi se ji sicer zanimivo, kako brez energije sta tudi sinova, 20-letni Luka in 16-letni Miha. »Ko vidiš dvajsetletnika samo ležati in spati … Ta virus je malo čuden. Prej smo se napolnili z zdravili in šibali naokoli, pri koroni pa moraš res ležati, čisto te položi. A to je še najmanj, lahko bi bilo veliko slabše.«
Na srečo nihče iz družine ni imel tako hude oblike bolezni, da bi moral v bolnišnico. »Vsak dan sem hvaležna, da ni kaj hujšega, polnim se z lepimi stvarmi, dobro glasbo, brskam po lepih spominih, mislim na morje, počivam. Imam sicer res že dovolj ležanja, ampak nič hudega, treba je znati tudi malo potrpeti.« Morda pa nas bo ta virus končno naučil, da bolni ne hodimo naokoli, razmišlja.
