Za nekaj tisočakov na streljanje naših divjih živali

Arabski šejk razprl denarnico za strelski pohod po naših gozdovih

P.K.
19. 11. 2020, 06.49
Posodobljeno: 19. 11. 2020, 07.30
Deli članek:

Slovenija slovi kot dežela z neokrnjeno naravo, bogato z divjadjo, kar je v očeh tujine luksuzna eksotika. Sploh za premožneže, ki živijo v precej drugačnem svetu, kot je naš, v velikih mestih, kjer jih bolj ali manj obdaja beton, ali pa na drugi strani sveta, v vročih puščavskih predelih. Za doživetja, ki jim omogočajo stik z omenjenim, so pripravljeni odšteti precej denarja.

Dreamstime
Šejk je lovil z nekim dolenjskim lovcem in za to odštel nekaj tisoč evrov (fotografija je simbolična).

Po naših informacijah se je v zadnjih letih nekoliko povečalo zanimanje za lovni turizem. To ni nova ali nezakonita dejavnost. Na Lovski zvezi Slovenije (LZS) pojasnjujejo, da lovni turizem obstaja in da je namenjen domačim in tujim lovskim gostom, za katere ni nujno, da so lovci, da imajo lovsko izkaznico, morajo pa vedno imeti spremstvo profesionalnega lovca, torej ne smejo loviti sami. 

V tujini je po besedah zveze to urejeno nekoliko drugače, in sicer morajo v vseh sosednjih državah tudi lovski gostje iz tujine kupiti lovsko izkaznico oziroma dovoljenje. »Slovenija je tako ena redkih držav v Evropski uniji, kjer tujec ne potrebuje posebnega dovoljenja za lov, zato nad obsegom lovnega turizma oziroma številom lovskih gostov ni pregleda. LZS je večkrat, ob spremembi pravilnika o lovski izkaznici, predlagala, da se uvede tudi lovska izkaznica za tujce oziroma lovce goste in se tako zagotovi pregled nad lovom,« izpostavljajo na LZS.

Za medveda več tisoč evrov

Sicer pa pogoje za lovni turizem določajo lovske družine (upravljavke lovišč), ki ga izvajajo v skladu z veljavno zakonodajo. Če bi se odločili za to aktivnost, bi morali zanjo seveda plačati. Cena je odvisna od tega, katero žival nameravamo uloviti, vanjo pa so všteti organizacija lova, vstop v lovišče, spremljevalec, uporaba lovskih naprav in priprava trofeje.

Če bi na primer želeli na lov na medveda, bi nas to stalo od 600 do 6500 evrov, če bi želeli uloviti srnjaka, od 50 do 400 evrov, za odstrel gamsa bi morali odšteti od 80 do okoli 1950 evrov, za merjasca od 480 do 3300 evrov, za jelenjad od 215 do okoli 5500 evrov ... Cena je odvisna od tega, kako bi komisija po točkah ocenila naš izplen. Več točk zberemo, dražje bo naše lovsko gostovanje. Točkovanje sloni na vrsti živali in meritvah (velikost, teža in podobno). Omenjene cene so okvirne, saj jih posamezna lovišča določijo sama, torej se zneski od lovišča do lovišča lahko razlikujejo.

Dreamstime
Po naših informacijah naj bi lov za bogataše organizirali tudi posamezniki iz nelovskih vrst, na lastno pest, kar je nezakonito.

Kakšno je ozadje

Lovske družine po pojasnilih LZS upravljajo z divjadjo na podlagi koncesijske pogodbe z državo in državi za to plačujejo letno koncesijsko dajatev. Odstrel je del letnega načrta lovišča, ki vsebuje vsa predvidena dela v lovišču, ohranjanje naravnih habitatov, postavitev in vzdrževanje lovskih objektov, ukrepe za preprečevanje in povračilo škode po divjadi, krmljenje divjadi ... »Odstrel vseh pomembnejših vrst divjadi je določen do osebka natančno, in sicer po spolu in starosti. V letnem načrtu je navedeno, da je lovska družina dolžna (mora) odstreliti določeno število osebkov ene vrste (na primer srnjadi), ženskega in moškega spola, znotraj vsakega spola pa je natančno določeno tudi število po starostnih kategorijah. Tak letni načrt podpiše kmetijski minister,« razlaga zveza.

Nadalje pojasnjujejo, da če se odstrel ne izvede po predvidenem načrtu, sta odgovorna oseba in lovska družina kaznovani. »Ali bodo celoten odstrel izvršili njeni člani ali pa bo nekaj tega ponudila lovskim gostom, je avtonomna odločitev vsake lovske družine,« še pojasnijo in dodajo, da je po njim dostopnih podatkih število divjadi, ki jo odstrelijo gostje, zadnjih deset let bolj ali manj enako.

Arabec v kočevskih gozdovih

Med lovskimi gosti so po naših informacijah večkrat tudi premožneži iz tujine. Med njimi celo neki arabski šejk, ki ga je že večkrat na lov peljal član ene od dolenjskih lovskih družin. Z njim smo se povezali, a sprva ni bi ravno zgovoren, potem pa je med pogovorom vseeno razkril nekaj zanimivih podrobnosti. Povedal je, da naj bi lovskega gosta iz Združenih arabskih emiratov zanimali predvsem kočevski gozdovi. »Več podrobnosti pa ne bi razkril, kaj šele, kdo ta oseba je. Vem, da ima pod palcem precej, je neki poslovnež, ki obožuje Slovenijo. Midva sva se kar malo spoprijateljila. Je bil pa lov izpeljan v skladu z zakonom. Nisem nič organiziral na lastno pest, mimo lovske družine. To si misli marsikdo, ki ve za moje lovske podvige z Arabcem,« je spregovoril o očitkih, ki jih je deležen.

»Pravijo tudi, da sem ga oskubil, mu preveč zračunal. Ni res! Dobil je izstavljen račun za odstrel divjadi po veljavnem ceniku naše lovske družine. Je pa res, da sem od njega dobil visoko napitnino, ta je ostala pri meni. Pa saj si jo natakar, če mu jo daš, tudi vtakne v lasten žep,« je še povedal.

Policija in inšpektorat

Višine napitnine ni hotel razkriti, jo je pa orisal, saj je povedal, da je znašala za eno običajno slovensko plačo. Povedal je še, da sicer vse prevečkrat sliši, kako kateri od njegovih lovskih kolegov, ali pa celo kdo iz nelovskih vrst, lovi kar na lastno pest ali za nekoga organizira lov, kar pa je že nova zgodba, ki se lahko sprevrže v kaznivo dejanje oziroma v kateri se pojavi lovska inšpekcija, ki deluje v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.