Čeprav je bila pot do zmage dolga, ste eden tistih tekmovalcev, ki so najhitreje v izzivih prišli na balkon, tako da ste v resnici manj kuhali. Drži?
Da, res je, mislim, da sem skuhal najmanj krožnikov, in priznam, da bi včasih raje kuhal kot pa visel na balkonu in bi si želel malo več akcije! (smeh) Zelo zanimivo je bilo opazovati vse sotekmovalce z balkona in tako sem tudi videl, kdo je lahko moja konkurenca in kdo ne.
Ste ves čas čutili, da ste brez konkurence in da bo pokal na koncu vaš?
Ne. Vedel sem, da imam dovolj znanja, da lahko prilezem daleč, in da imam dejansko možnost zmagati. Vedel sem, katere so moje šibke točke, kdo ima več znanja v sladicah od mene. Dobro tudi berem ljudi in sem vedel, koga hočem imeti ob sebi do finala zaradi dobre energije.
Kakšni so bili občutki po zmagi?
Občutki so neverjetni oziroma nerealni! Težko je verjeti, da sem lahko jaz, Žan Milosavljevič, masterchef Slovenije 2020. V Sloveniji nas je dva milijona in jaz sem tisti, ki se je drznil prijaviti v tak šov. Pustil sem službo za dva meseca, izgubil stike z javnostjo, z resničnim svetom, z dekletom sva se videvala zelo malokrat, tako da je bilo prekleto težko. Če ne bi zmagal, bi si verjetno očital, zakaj sem se sploh prijavil. Verjetno, saj sem perfekcionist, tako pri sebi kot pri delu in zelo samokritičen!
Sladice, ker ni bila po receptu, ste se ustrašili, a prav sladice so bile tiste, s katerimi ste še bolj navdušili sodnike – potica, sladica proti Ani ... Kako to? Gre za strahospoštovanje?
Kot sem že v oddaji omenil, sladice res nerad pripravljam, kar še ne pomeni, da jih ne znam. Še bolj se moram umiriti in skoncentrirati pri pripravi, kar je zame veliko bolj naporno. Na koncu je večina sladic, ki jih pripravljam, zelo okusnih. Lahko bi rekel, da imam veliko spoštovanje do sladic, ker si moraš pri njih vzeti čas, jaz pa raje kuham hitro in drzno.
V oddaji smo spoznali tudi vašo pretresljivo družinsko zgodbo. Kako ste zbrali moč, da ste se v življenju pobrali?
Je, kar pretresljiva, ja! Hitro sem postal samostojen, zato da sem pomagal preživeti mami. No, vsi otroci smo hitro postali samostojni in smo mami vračali vse, kar nam je dala. Veliko zaslugo imajo tudi ostali bratje in sestra. Hvalabogu, da nas je toliko, da smo si stali v oporo in bili močni skupaj! Sem močan, samozavesten človek in redko kaj me vrže iz tira in pripelje do solz. Videli ste me jokati in te solze so bile namenjene mami, družini in dekletu. Nihče drug ni vreden mojih solza.
Kako bi motivirali druge, ki morda potrebujejo motivacijo, pa je ne najdejo?
Težko je reči, kajti vsak človek se mora najti sam. Le tako bo napredoval v življenju. Zastaviti si moraš cilje in dosežene obkljukati. Jaz sem motivacijo našel v naravi, športu in kuhinji. Rad delam to, kar počnem. Za to živim in nihče mi ne bo prekrižal poti, tako da ljudje, pojdite v naravo, najdite svoj mir, napolnite dušo z stvarmi, ki jih počnete radi, najdite svojo ljubezen in potem bo vse steklo.
Za koga ali kaj ste kuhali v finalu?
Kuhal sem zase, da si dokažem, da znam. Kuhal sem za svoje bližnje, predvsem pa za mojo mami, ki je iz mene naredila moškega!
Ste s sofinalistkama Kajama in ostalimi tekmovalci v stiku, ste prijatelji?
Vsake toliko se slišimo, tudi vidimo z določenimi osebami, največkrat pa sem se srečal z Žigo.
