Na okoljskem srečanju, ki ga je nedavno organiziral časopis Finance, je klimatologinja Mojca Dolinar iz ARSO povedala, da prihodnost Slovenije, kar se tiče klimatskih sprememb, ni rožnata.
Vroče bo ...
Slovenija se segreva hitreje od preostalega sveta. Če se je v svetu poprečna temperatura v zadnjih 60-ih letih dvignila le za stopinjo, se je pri nas dvignila za dve.
Razlika se morda ne zdi velika, vednar ima velike posledice. Najbolj se odraža v toplotni obremenitvi, ki jo čutimo vsa živa bitja, ne le ljudje. Vse več je vročih dni - tisitih ko temperatura čez dan doseže ali preseže 30 stopinj - in tropskih noči, ko temperatura tudi ponoči ne pade pod 20 stopinj. Medtem, ko smo pred šestimi desetletji imeli na leto v povprečju 10 vročih dni, jih imamo danes kar 30, kakšno leto celo več. Tropskih noči, ki jih do 80. let prejšnjega stoletja skorajda nismo poznali, imamo danes na leto poprečno 10. "To pa se bo v prihodnosti še stopnjevalo," je napovedala klimatologinja, predvsem z vročinskimi valovi.
"Klimatska zgodovina", ki jo ustvarjamo danes, bo še kar nekaj časa vplivala na našo prihodnost in prihodnost naših otrok in vnukov.
Prav vročinski valovi pa bodo tisti, ki bodo ljudi, pa tudi živali in rastline najbolj prizadeli. Že danes imamo zelo povišano stopnjo umrljivosti med vročinskimi valovi, pravijo strokovnjaki. V prihodnosti se bo ta, v kombinaciji s staranjem prebivalstva, samo še višala. Vendar ni le umrljivost tista, ki skrbi. Celotno povečanje zdravstvenih problemov zaradi vročinskih valov bo prizadelo tudi zdravstveni sistem. Eden od pojavov, ki spremlja vročinske valove je recimo tudi povečana onesnaženost ozračja z ozonom, ki nastaja ob višjih temperaturah. Čeprav je ozon v višjih plasteh ozračja koristen, ker nas ščiti pred škodljivimi UV žarki, pa je v nižjih plasteh škodljiv, ker povzroča poškodbe pljuč in dražeč kašelj.
Z višjimi temperaturami prihaja k nam tudi vse več novih vrst škodljivcev, ki doslej pri nas niso mogli preživeti, pa tudi živali, ki prenašajo bolezni, ki jih doslej pri nas nismo poznali - tigrasti komarji, ki prenašajo virus rumene mrzlicem so eni takih, ki so že prišli tudi k nam.
Visoke temperature pa bodo pomenile tudi izziv za gospodarstvo, industrijo in energetiko, opozarja Dolinarjeva. Za gradbenike bo recimo izziv najti in uporabljati materiale, ki bodo odporni na visoke temperature, spremenili se bodo delovni pogoji - že danes marsikje predvsem poleti opozarjajo na slabo hlajenje delovnih prostorov; izboljšanje hlajenja pa posledično pomeni uporabo večih klimatskih naprav, s tem pa večjo porabo energije in temu ustrezno višje stroške.
"Kar je najbolj pomembno in hkrati prinaša največjo negotovost, predvsem za oddaljena leta, smo mi, ljudje in odločitev, kaj bomo naredili z izpusti toplogrednih plinov," pravi klimatologinja.
Rapidne suše in zimske poplave ...
Višje temperature pa pomenijo tudi pogostejše suše. "Te se bodo konec stoletja pojavljale že vsako poletje," opozarja Dolinarjeva. Pri nas gre sicer za pojav t.i. "rapidnih suš", takšnih ki sicer ne trajajo dolgo, vendar vplivajo ne le na kakovost in količino pridelka, ampak tudi na širjenje škodljivcev, bolezni, spremenjeno rast in odpornost rastlin. Poleg tega pa pri visokih temperaturah tudi namakanje ni več tako učinkovito, opozarja klimatologinja. Zaradi suš bodo manjši tudi pretoki rek, to pa bo vplivalo tudi na delo hidroelektrarn, ki imajo pri nas večinoma pretočni režim, brez velikih zalog za sušna obdobja. To pa seveda pomeni manj proizvedene elektrike in več uvoza le-te.
Zanimivo pa je, da se bo zaradi klimatskih sprememb hkrati s sušami pri nas pojavljalo tudi več padavin. Predvsem zimskih. A to ne bo sneg. "V pasu od 300 do 600 metrov nadmorske višine, v katerega recimo spadata ljubljanska in celjska kotlina, po najhujšem scenariju konec stoletja snega sploh več ne bo," pravi strokovnjakinja. V hribovitih predelih pa imamo že danes skoraj pol manj snega kot pred 60-imi leti.
Več zimskih padavin pa lahko prinaša dodatne težave, poplave. Manj snežne odeje in posledično manj zadrževanja vode v kombinaciji z več zimskimi padavinami pomeni več obsežnejših zimskih poplav. Poplave pa se bodo do konca stoletja povečale tudi v poletnem času, predvsem hudourniške. Tako bomo imeli v prihodnjih poletjih nekakšno paradoksalno situacijo, je povedala Dolinarjeva - na eni strani sušo, na drugi poplave. Vendar bo to posledica tega, da zaradi dviga temperatur lahko pričakujemo tudi porast močnih neurij, ki hudourniške poplave povzročajo.
Te spremembe pa po mnenju strokovnjakinje ne bodo močno vplivale na zalogo podzemne vode, "se pa zna zgoditi, da bo poleti in spomladi napajanje nekoliko bolj okrnjeno, ko bo povečano tudi povpraševanje po vodi, zato bo treba paziti na upravljanje," opozarja Dolinarjeva.
Imamo tri možnosti - katero bomo izbrali?
Kaj lahko storimo? "Imamo tri možnosti: da le opazujemo, kaj se dogaja, da se prilagodimo, ker vemo, kaj nas čaka, ali pa da poskušamo podnebne spremembe ublažiti in omejiti izpuste toplogrednih plinov," pravi Mojca Dolinar.
Prav slednje je pri tem najbolj pomembno. Klimatskim spremembam namreč ne bomo mogli ubežati, pravijo klimatologi ne le pri nas, pač pa tudi po svetu. "Kar je najbolj pomembno in hkrati prinaša največjo negotovost, predvsem za oddaljena leta, smo mi, ljudje in odločitev, kaj bomo naredili z izpusti toplogrednih plinov," pravi klimatologinja.
Toplogredni plini namreč v ozračju obstanejo od 50 do 200 let. To pa pomeni kar pomeni, da bo "klimatska zgodovina", ki jo ustvarjamo danes še kar nekaj časa vplivala na našo prihodnost in prihodnost naših otrok in vnukov.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
