Pred kratkim je družinski in partnerski terapevt Izidor Gašperlin izdal svojo novo knjigo Solo v dvoje, ki je resnično izjemno koristno branje. Odnosi so tisti, ki nas osrečujejo – to dokazujejo vse raziskave. Zato je morda prav ta čas korone pravi, da se z Izidorjevo pomočjo naučimo še kakšnih novih veščin, ki nam bodo pomagale do sreče. Sreče v ednini, pa tudi dvojini …
Vaša knjiga Solo v dvoje se izjemno lepo bere. Ste to naredili namenoma ali je to prišlo nekako samo od sebe?
Nisem teoretik. Želim, da me ljudje razumejo. Ne predavam tako, da bi dajal vtis, češ jaz pa znam. Ker pa gre pri odnosih in čustvih za zapletene stvari, se moraš kar potruditi, da jih razložiš tako, da ljudje razumejo, ne da samo mislijo, da razumejo, ker sicer narediš več škode kot dobrega. Pišem, da bi ljudje brali. Predavam, da bi me razumeli. Ko z distanco ob pripravi nove izdaje gledam na svojo prvo knjigo Čutim, torej sem!, se mi zdi, da se je vsebinsko kar dobro izšlo. Se pa stilsko pozna, da je to bila moja prva knjiga, sploh začetek je precej okoren.
Potem sem bil dopisovalec pri Človeški ljubezni Mance Košir in tam presenetil Manco in sebe, da znam tudi slogovno precej bolje pisati. Med pisanjem Čutim, torej sem! so besede kar frčale iz mene. Pri Solo v dvoje pa sem se kar precej mučil. Želel sem združiti dobre plati obeh prejšnjih knjig, kar se je pokazalo za zelo zahtevno. Ko je bila končana, sem imel slab občutek.
Zakaj ste imeli slab občutek? Saj že vsebina pritegne …
Glede vsebine sem vedel, da je kombinacija, ko nekaj poveš in to podkrepiš s primerom, super. Glede lahkotnega in celo malce zafrkantskega načina pisanja z veliko metafor pa sem bil v dvomih, da nisem morda šel čez mejo.
Knjiga je uporabna, dejansko bi jo morali prebrati vsi. Knjiga jasno pove, da nismo samo del problema, ampak tudi del rešitve.
No, ti imaš rešitev lahko zase, ne moreš pa sam imeti rešitve za partnerski odnos. Tukaj morata pa rešitev iskati oba. In še eno sporočilo ima knjiga: so odnosi, ki nimajo rešitve, čeprav se morda vlaga veliko truda vanje.
Kaj v odnose prinaša korona?
Seveda korona prinaša strah, seveda smo zmedeni in pametni za nazaj. Imamo kolektivno težavo, ki presega našo državo. Imamo neke ukrepe, nimamo pa prakse, ali so učinkoviti. A upoštevajmo jih, pa bomo najhitreje videli, ali delujejo ali ne. Z masko ščitimo druge, ne sebe. Je to težko razumeti? Vsi pametni ljudje so še vedno ohranili stike. Ko gledam nazaj, se mi za takrat zdijo ukrepi logični, čeprav se zdaj z novo izkušnjo in pametjo za nazaj zdijo sporni. Edina nerazumljiva napaka je bilo zaprtje občin. Prepričan sem, da se tisti, ki so v paniki sprejeli ta ukrep, tega zavedajo in tega ne bodo več ponovili.
Govorilo se je, da je bilo med karanteno veliko ločitev. Imate kakšne odzive o tem? Bi rekli, da se odnosi še poslabšujejo?
Dobri odnosi so v karanteni postali še boljši, slabi pa so zazijali in popokali in seveda je bilo več ločitev. Tisti, ki so se ločili zaradi karantene, bi se tako in tako ločili ali pa bi ostajali v mrtvih zakonih. Karantena je bila nov izziv. Partnerja, ki prideta skupaj, se skozi svojo življenjsko dobo spopadeta s številnimi izzivi. To je tako, kot bi rekli, da sta dobila otroka in sta se ločila zaradi otroka. Nista se ločila zaradi otroka, tako kot se nista ločila zaradi korone. Ločila sta se, ker nista bila za skupaj, ali nista vložila pravega truda, nista zmogla dovolj hitro rasti, da bi bila kos izzivom. Zaljubila sta se, bila sta kot duši dvojčici, ko sta se dobila, in to je zdaj zamrznjeno stanje in onadva bosta taka.
Pa kaj še! Življenje je, kakršno je. Marsikaj se zgodi in na to se moraš odzvati. Medtem ko so moški lahko prej bežali iz odnosa – beg je bila lahko služba, rekreacija ali celo druga ženska – med korono to ni bilo mogoče. Ker ni mogel zbežati, je živčen kot strela. Saj ona je bila tudi živčna, ker ga je prenašala ... prej ji je bilo po eni strani všeč, da ga ni bilo … Še ena stvar: če očeta ni, ker veliko dela, da služi denar, otroci to nekako razumejo.
Če je pa oče prisoten, a ga dejansko ni – oče je lahko dva metra od tebe, a je za računalnikom, gleda TV, pa je ves nesrečen in živčen – se tudi mamici pred otrokom ne ljubi pretvarjati in se zave, da tudi kot starš škripa.
To je naredila korona – stvari so postale jasne, razgaljene. Od večine slišim, da so se imeli med karanteno krasno, saj so imeli čas zase. Se pa več govori o tistih, ki so se ločili.
