Pred kratkim ste v svet poslali nov spot za skladbo You should fly. Zaupajte nam, zakaj ste izbrali ravno to skladbo z albuma Svet Planet, so vas morda navdihnile trenutne razmere?
Ta poletni soul blues sem ustvaril pred desetimi leti, sredi prve družbene krize in zdaj je tu že druga, ki bo očitno zapustila še vidnejše sledi. Verjetno je bil potreben pravi čas za njegovo umestitev. Pesem je poletni »trip« in pelje veselo po cesti na morje. Poleg te preprostosti v verzih izžareva pogumno željo poleteti iz trenutnih novih izzivov človeštva in težke situacije, v kateri smo se znašli. Nagovarja nas, da beremo med vrsticami in si ustvarjamo svoj pogled na aktualna svetovna dogajanja. Po nepričakovanem krču, ko smo ljudje zmedeni, kaj je prav in kaj narobe, je čas, da stopimo iz zlate kletke, razpremo krila, se ogrnemo z veseljem in radostjo ter morda spet zaplešemo.
Če se ne motim je skladba Youshold fly edina pesem, ki je na zadnji plošči v angleškem jeziku. S tem morda nakazujete, da bi radi potipali tudi na tuje trge?
Zakaj pa ne! Že pred mnogimi leti je Magnifico rekel, da je, odkar smo vstopili v Evropsko unijo, njegova država Evropa. Vsak glasbenik si želi velikega trga. Slovenija je sladka, a mala, trg je velik dva milijona in glasbeniki se hitro pripeljemo z Goričkega do Pirana. Nič ne stane, če potrkaš na zunanja vrata, je pa res, da se zelo težko odpirajo in jih je treba močno podmazati. (smeh)
Vam je drugače lažje ustvarjati v domačem ali angleškem jeziku? Se vam zdi, da so skladbe v drugih jezikih bolj spevne?
Morda sem tako mislil včasih, ko smo vokalisti zagovarjali oziroma se zatekali k prvotni angleščini, vsaj za glasbene žanre, kot so soul, rhythm and blues in funky. Stil glasbe seveda zveni zelo prepričljivo v avtentičnem jeziku, se je pa vredno potruditi, da v domačem jeziku preneseš sporočilo do poslušalcev, če ga že imaš. Je pa dosti lažje operirati s slovenščino pri stilih, ki so tu doma.
Od kod črpate navdih za vsa ta spevna, čustvena besedila, ki so nekako odsev vaše duše?
Vlatko Stefanovski mi je nekoč ob večerji pri iskanju višjih konstalacij v glasbeni industriji omenil dalmatinski rek, ki postavlja pravilo v ustvarjanju glasbe: »Imaš pesem ali nimaš pesmi.« Zelo preprosto. Ne napletaj na prazno. Zapeti je treba resnico, ki je včasih boleča, včasih pa vesela in odbita. Pesmi piše življenje, v katerem je na milijone zgodb, vprašanje pa je, ali jih znamo na zanimiv način prebrati in podati.
Ste tudi odličen oče in ni nam tuje, da ste z glasbo okužili svoja otroka. Gresta po vaših stopinjah?
Z glasbo sta se sama okužila, poskrbel pa sem za pestrost melodij in zdrave široke osnove glasbe. Otrok ni dobro posiljevati, včasih jih podcenjujemo, čeprav so sposobni dojeti hitreje in globlje kot mi. Zgled je najboljša motivacija. Dobro je, da dobijo čim širši pogled in se nato sami odločijo za pot, ki jih navdihuje, saj jim potem ni težko slediti strasti v svojemu srcu. Ponosen in vesel sem za oba, Veroniko in Krištofa, na kakšen način dojemata glasbo in kaj vse sta pripravljena narediti, da sledita svojim sanjam.
In kako je živeti v glasbeni družini. Je glasba z vami na vsakem koraku, odmeva po vseh kotičkih vaše hiše?
Največkrat je tako. Lepo je videti, da se gresta otroka (Veronika, ki je gimnazijka, in Krištof, ki je študent akademije za glasbo, op. p.) sproščat na klavir po napornem učenju. Resnično velikokrat se zgodi, da vsak nekaj prepeva ali igra v hiši. Torej melodije se vijejo iz kopalnice, kuhinje prek kabineta do studia. Zanimivo je tudi to, kako si s soprogo Simono deliva »mala dva«. Namreč ob njej pojeta pri mešanem pevskem zboru Viva, jaz sem ju vključil v svojo skupino RG & The Family. Sama pa že imata svoj avtorski band Kons 5.
Za konec nam še zaupajte svoje načrte za prihodnje tedne?
S skupino se bomo potrudili predstaviti našo glasbo širšemu občinstvu, čeprav so krči krize še zelo prisotni, a se stanje počasi normalizira. Pripravljamo se na koncert na brežiškem gradu, ki bo 2. julija. Tega bomo tudi audio in video posneli. Poleti pa bo čas za sveže ideje, pripravljati bom začel nov album.
