Denis Porčič - Chorchyp (40) je danes znan kot profesionalni borec, pa glasbenik in celo nežen in pozoren plesalec ter lastnik klubov borilnih veščin, ki svoje znanje še posebej rad predaja otrokom. Kot pravi, je bil sicer kot otrok vedno med manjšimi in manj močnimi, a to se je spremenilo, ko je v petem razredu osnovne šole pokazal talent in navdušenje nad borilnimi veščinami ter se vpisal v karate klub, kjer se je izkazal za najvestnejšega in najbolj pridnega. V sedmem razredu je začel pisati poezijo in odkril talent za glasbo, ki je bila takrat izjemno popularna: hiphop in rapanje, s prijatelji je ustanovil skupino Kocka. Kasneje smo ga spremljali na tekmah največje evropske borilne organizacije FFC, danes pa svoje znanje prenaša iz telovadnice med mlade in vse, ki so željni znanja borilnih veščin, tudi na otroških poletnih kampih. »Otroci so zame nekaj najbolj iskrenega in lahko rečem nepokvarjenega, zato mi je v užitek delati z njimi, čeprav je na treningih v resnici dvakrat več dela z otroki kot z odraslimi; a mi otroci nekako vrnejo vso vloženo energijo, ko me objamejo na treningih, ko se zatečejo k meni ob težavah ali ko potrebujejo nasvet in vidim, da sem jim velik vzor. To je res neprecenljivo,« je povedal Chorchyp, ki pa ima za to tudi razlog.
ŠPORTNI KLUB JE BIL REŠITEV
Denis rad pomaga ljudem v stiski, zato večkrat nastopi dobrodelno, sploh za otroke. Namreč, tudi sam ni imel najlepšega otroštva – oče je bil alkoholik in bil je agresiven. Kasneje se je spremenil in danes sta v dobrih odnosih, da pa je lažje prebrodil težave v otroštvu, se lahko zahvali borilnim veščinam. »Borilne veščine so mi dale smisel v življenju in zahvaljujem se ljudem, ki so mi jih predstavili v pravi luči. To želim zdaj prenesti naprej, na mlade in tudi starejše, ker je v današnjem svetu že precejšnja zmešnjava in ni več pravih vrednot. Čutim, da je to moje poslanstvo, in ni večjega zadovoljstva kot to, da vidim napredek in uspeh pri ljudeh, s katerimi delam!« Njegovi športni klubi se namreč ne imenujejo kar tako po samurajskih bojevnikih; Denis želi dokazati, da samurajske vrednote niso le stoletja stari bojevniški kodeksi, ampak nekaj, kar živimo in dajemo, tako kot sam širi svoje srce do otrok, prikrajšanih za stvari, ki so drugim otrokom samoumevne.
