Primorski tekmovalec, ki je bil sicer prepričan, da sodelovanje v šovu ne bo mačji kašelj, a da je na izziv dobro pripravljen, se je uštel pri svojih zmožnostih in na izločitvenem izzivu doživel poraz, zaradi česar je moral sleči predpasnik in zapustiti kuhinjo.
Gledalcem je bila zelo zanimiva informacija, da je z vami na kasting prišla mama. Kako to?
Odgovoril bom zelo preprosto. Prvi dan avdicije, spomnim se ga kot včeraj, sem vstal ob 6. uri zjutraj, šel v fitnes, ob 8.30 pobral mamo in teto, saj je tudi teta prišla z nama na avdicijo. V bistvu sta mama in teta prišli z mano – seveda me podpirata v tej dogodivščini – ker sta izkoristili pot v Ljubljano za »šoping«. Njuna najljubša trgovina je tam blizu in sta to izkoristili, drugače bi se sam pripeljal.
Rižote so vaša specialiteta ..., drugo znanje bo treba nadgraditi. Ste bili jezni, ko so vas sodniki priganjali, da morate stopiti tudi v druge čevlje?
Res je, rižote so moja strast in jih pripravljam za moje domače ter prijatelje in uživam v tem, ker jih lahko z malo fantazije in mešanjem okusov pripravim na različne načine. Veganske, vegetarijanske, morske ali mesne – rižota je jed, ki jo lahko pripraviš kot toplo predjed ali glavno z dodatkom rib, mesa ali zelenjave. Tista borovničeva rižota je tako navdušila sodnike, da sem se res moral začeti izkazovati zunaj okvirov in je bil verjetno to moj pokop, ker sem želel preveč eksperimentirati.
Kateri je vaš najlepši in najtežji trenutek v kuhinji MasterChef?
Najlepši trenutek je vsekakor bil, ko ti šefi navdušeno čestitajo za borovničevo rižoto, Luka ti poda roko in pika na i je, da te lastna mati prek videa pošlje na balkon. Kaj še želiš več? Najtežji trenutek pa vsekakor, ko moraš sleči predpasnik in se posloviti od šova zaradi jedi, kot so rezanci, ki si jih tisočkrat pripravil. Ravno ta jed, ki ti je najbolj domača, te stane izključitve. To res boli.
Ste s tekmovalci postali prijatelji ali ste v stikih?
S tekmovalci imam lepe odnose, smo kot velika družina, ker vsi vemo, kašne bitke smo skupaj preživeli, to nas še posebej povezuje. Seveda pa sem navezan na posebne osebe, kot sta Mojčka, mojstrica čilijev, in pa Miha – foter kuha, ker smo se Primorci in Štajerci zelo ujeli. Da ne pozabim na našo trenerko fitnesa Izo, ki je izredno zgovorna oseba, ves čas bi nakladala, a je zelo simpatična.
Kakšni so vaši kuharski načrti za naprej?
Igralniški turizem bo v situaciji, v kateri smo, okreval zelo dolgo. Mislim, da do jeseni ne bo pozitivnega trenda, zato preusmerjam vso svojo zagnanost v to, da bi poskusil primorsko kulinariko združiti z mediteransko ter eksotično kuhinjo v lepo povezavo. Razmišljam, da bi počasi odprl simpatično majhno kuhinjo na osnovi prvih jedi in predjedi – testenine, rižote na razne načine, morsko, tropsko, vegansko in zelenjavno.
Boste ostali v igralništvu?
Igralništvo je moja primarna dejavnost že 20 let, a se časi glede na stanje, v katerem smo se znašli, precej spreminjajo, tako da je treba delati tudi na drugih področjih.
