Rez jeseni/pozimi
Od oktobra do sredine januarja je večina vrtnih rastlin v obdobju zimskega mirovanja. V tem času se na njih ne razvijajo novi poganjki niti se ne debelijo stare veje. To tudi ni primeren čas za obrezovanje, in sicer predvsem iz naslednjih razlogov:
◆ če bi drevnine obrezovali zdaj, bi se jim rane začele celiti šele maja, do takrat pa bi bile rastline povsem nezaščitene pred okužbami;
◆ med zimskim mirovanjem: obrezani grmi in drevesa so bolj občutljivi za mraz, ker se jim ranjena mesta še niso zacelila. Prirezani poganjki prezimno občutljivih vrst se v mrazu večinoma posušijo, v najslabšem primeru pa propade cela rastlina. Jeseni ali pozimi je zato mogoče obrezovati le najbolj trdožive drevnine, kakršna sta jablana in gaber, pri katerih to obrezovanje spodbudi krepko spomladansko rast poganjkov.
Rez proti koncu zime/spomladi
Od konca januarja do marca se zaradi vse toplejšega vremena začne v rastlinah počasi pojavljati tlak rastlinskih sokov. Rastline zdaj ne bodo več izpostavljene dolgotrajnemu mrazu, zato je majhna nevarnost, da bi se jim poganjki zaradi obrezovanja posušili ali pomrznili. Obrezovanje v tem času bo imelo manjši vpliv na rast kot zimsko obrezovanje. Vendar pa se sme začeti obrezovati šele potem, ko povsem mine nevarnost poznospomladanskih pozeb in ko ni več za pričakovati temperature pod –5 °C.
◆ Proti koncu zime in na začetku pomladi, še preden začnejo odganjati novi poganjki in preden se razvijejo zasnove cvetov, je pravi čas za obrezovanje večine drevnin, kakršni so metuljniki, oslezi, grmasti prstniki in metličaste hortenzije – ne pa za vrtnice, srobote in podobne vzpenjavke ter za listavce in sadno drevje. V vsakem primeru pa je treba obrezovanje končati, še preden poženejo novi poganjki.
◆ V hladnejših podnebjih je treba s tem obrezovanjem počakati do konca februarja ali prve polovice marca.
◆ Na vinorodnih območjih je mogoče to obrezovanje brez nevarnosti začeti že konec januarja. Rez proti koncu pomladi. Z obrezovanjem zelo občutljivih okrasnih grmov in dreves ter drevnin, ki cvetijo spomladi, še preden poženejo novi listi in poganjki, je treba počakati vsaj do aprila ali celo do maja.
◆ Če bi sredozemske grme in drevesa obrezovali že februarja ali celo prej, lahko zaradi močnih ohladitev propadejo posamezni deli ali kar cele rastline. Zato je sivko, žajbelj in rožmarin varno obrezovati šele potem, ko se jim začnejo razvijati mladi poganjki. Vendar pa med pojavom mladih poganjkov in obrezovanjem ne sme preteči preveč časa, da bodo imeli preostali popki pred poletjem še dovolj časa za rast. Najboljši čas za obrezovanje teh rastlin je aprila in v prvi polovici maja, odvisno od krajevnega podnebja.
◆ Spomladi cvetoče drevnine zasnujejo cvetne popke še v prejšnjem poletju. Z obrezovanjem pred cvetenjem bi odstranili velik del teh popkov in rastline bi slabše cvetele. Zato je treba te rastline obrezovati šele po končanem cvetenju, to je enkrat maja. Na poganjkih, ki se bodo razvili po obrezovanju, bo rastlina razvila cvetne popke za cvetenje v naslednjem letu.
Poletna rez
Ko odženejo listi in novi poganjki, se tlak rastlinskih sokov enakomerno porazdeli po vsej rastlini in nazadnje počasi upade. Poganjki, obrezani med junijem in začetkom septembra, se zato ne bodo solzili, rezna mesta pa se bodo hitro zasušila in zacelila. Grmi in drevesa bodo rane takoj zaprli s posebnim tkivom in zaščitili rastlino pred povzročitelji bolezni.
◆ Obrezovanje v tem času je za rastline zelo neškodljivo. Zato je zdaj tudi pravi čas za odstranitev vseh grdo rastočih ali od zime poškodovanih večjih vej ter za redčenje in trebljenje. Energija, ki bi jo sicer do konca poletja izkoriščali ti poganjki, bo poslej na voljo preostalim delom rastline.
◆ S poletno rezjo pa odstranimo tudi veliko listov, v katerih bi sicer potekala fotosinteza. Zato bodo korenine shranile manj rezervnih snovi, kot bi jih sicer, rastlina pa bo spomladi imele šibkejše poganjke in manj cvetov. S poletnim obrezovanjem lahko nekoliko zaviramo ali umirjamo rast preveč bujno rastočih rastlin.
◆ Poletje je tudi pravi čas za obrezovanje v pravilne oblike striženih ali v oblikovane žive meje posajenih drevnin, ki jih nočemo obrezovati več kot enkrat na leto. Da bodo novi poganjki lahko še pred jesenjo dozoreli (oleseneli) in nato brez težav prestali zimo, je treba striženje oziroma obrezovanje pravilno oblikovanih pušpanov ali tis končati do sredine julija, v toplejših krajih pa najpozneje do konca julija.
◆ Pri ponavljajoče cvetočih vrtnicah je treba vse poletje obrezovati uvenele cvetove, še preden se iz jih razvijejo plodovi (šipki).
◆ Z obrezovanjem po končanem cvetenju lahko pri nekaterih zelnatih trajnicah vse do jeseni spodbujamo vnovično cvetenje ali pocvitanje ali vsaj bujen razvoj listov na obrezanih poganjkih.
Nikar obrezovati!
V naslednjih primerih rastlin ne bi smeli obrezovati:
◆ V krošnjah grmov in dreves ter v živih mejah gnezdijo od marca številne vrste ptičev. Za zaščito njihovega zaroda je v nekaterih evropskih državah v času od marca do oktobra prepovedano temeljitejše obrezovanje drevnin, vzdrževalno obrezovanje pa je dovoljeno. Pred obsežnejšim poletnim obrezovanjem se za vsak primer pozanimajte, ali ni bil tudi za vaš kraj sprejet kakšen podoben predpis.
◆ Dreves ne bi smeli nikoli obrezovati v mokrem vremenu. Mokro lubje namreč ne daje zanesljive opore, zato lahko na njem zdrsne lestev ali naša noga.
◆ V mokrem vremenu tudi ne bi smeli obrezovati rastlin na vrtnih gredicah. S hojo po njih bi preveč poteptali tla, ki jih je potem težko znova zrahljati.
