Kdor kupuje kopalno kad, naj je ne zbira le po modnih smernicah, svetujejo strokovnjaki. Razmisliti je treba o prostoru, ki ga imate v kopalnici na voljo, ter o materialu, iz katerega naj bo kad. Šele potem pridejo na vrsto oblika in razni dodatki, ki jih danes ponujajo pri kopalnih kadeh.
Kopalnih kadi je nešteto oblik in barv. Če se ozremo nazaj, so bile kadi sprva lesene ali iz pocinkane pločevine ter namenjene le plemstvu in bogatašem, šele konec 19. stoletja se je začela bolj množična proizvodnja kadi, da so se v njih lahko kopali tudi običajni ljudje. Danes so kadi večinoma akrilne, emajlirane ali iz litega železa, pri čemer ima vsak material svoje značilnosti in zahteva drugačno vzdrževanje, kadi pa se ločijo tudi po dizajnu in velikosti.
Velikost
Preden kupite kopalno kad, je priporočljivo preizkusiti več različnih. To naredite tako, da obiščete razstavni prostor in se dobesedno vanje uležete. Banja bo udobna, če se boste v vodo lahko namočili do vratu (ramena pod vodo), zato so notranje dimenzije kadi pomembne. Če je banja preširoka, vas bo med kopanjem zanašalo levo in desno, medtem ko se boste v preozki z okončinami stalno zaletavali v robove. Standardne kadi merijo 180 x 90 cm, udobnejše 190 x 90 cm, zanje pa potrebujete v kopalnici okvirno 2 x 1 m prostora. Kotna banja naj bo velika vsaj 140 x 140 cm, šestkotna 180 x 75 cm, ovalna pa 180 x 80 cm.
Nosilnost
V standardno kad lahko natočite 120 do 135 litrov vode, večje sprejmejo do 300 litrov vode, masažne kadi pa celo do 1500 litrov. To pomeni, da je napolnjena kopalna kad težka in da je pri vgradnji treba upoštevati statične zmogljivosti tal. Ta morajo prenesti težo kadi, vode (1 liter ustreza približno 1 kg) in vaše telesne mase. Posvetovanje s statikom je torej zelo dobrodošlo, zlasti če živite v starejši nepremičnini.
Oblike
Kaj pa dizajn? Poleg klasičnih banj lahko izberete raznovrstne modernejše oblike: na voljo so banje s petimi, šestimi ali osmimi koti. Če imate malo prostora, se boste morda odločili za namakalno japonsko banjo, ki je višja in spominja na velik lavor, če v banji radi berete ali srkate šampanjec, pa ne pozabite kadi dodatno opremiti s poličkami, odlagalnimi površinami, udobnim naslonjalom za glavo. Posebej tehnološko izpopolnjene kadi ponujajo celo podvodno glasbo, masažo in barvne svetlobne učinke.
Seveda se bo zgodilo, da ne boste imeli časa za kopanje, in takrat je dobro, da banja omogoča tudi enostavno prhanje. To omeni, da naj bo del banje, kjer se bo prhalo, zaščiten (zavesa, steklena stena …), da voda ne bo pršila naokoli.
Materiali
Lito železo ali baker: Litoželezne kadi na nogicah so bile popularne včasih, vendar imajo še danes svoje privržence. Banje so težke, za montažo potrebujete izkušene in močne delavce ter dobro nosilno podlago. Lito železo dobro ohranja temperaturo in se je v njem prijetno kopati, prav tako ni občutljivo za madeže in praske.
Emajlirane: Emajlirane kadi so se pojavile po letu 1960. Njihova prednost je, da so trpežne in imajo dolgo življenjsko dobo. Emajl ščiti kovinsko ogrodje pred umazanijo in rjavenjem, odganja tudi bakterije in plesni. Na voljo so sicer v manj različnih oblikah, njihova glavna slabost pa je tudi, da slabo akumulirajo toploto. Voda se v njih hitreje ohladi in tako skali užitek kopanja.
Mineralne litine: Banje iz kompozitnih materialov na osnovi akrila ali smole, zmešane z minerali, so trde kot kamen, vendar lahke kot akril. So odporne in nezahtevne za vzdrževanje. V trgovini jih boste prepoznali pod imeni, kot so kvaril ali korian.
Sanitarni akril: Sanitarni akril je umetni material, ki ga oblikujejo s segrevanjem. Za izdelavo kadi ga uporabljajo od leta 1970 in omogoča najrazličnejše oblikovanje. Za razliko od emajliranih kadi akrilne zelo dobro zadržujejo toploto in so tudi po masi veliko lažje. Prav tako so neobčutljive za udarce, ne pa tudi za praske.
Steklo, les, beton ali marmor: Dizajnerske kadi iz alternativnih materialov, kot so steklo, beton in marmor, stanejo tudi več tisoč evrov in lahko tehtajo več sto kilogramov. Slednje velja zlasti za beton in kamen. Tudi tu je pred vgradnjo kadi treba preveriti, ali imajo tla v kopalnici zadostno nosilnost.
Vzdrževanje in nega kadi
Za konec pa še nekaj o vzdrževanju kadi. Najbolje se je držati navodil proizvajalcev, saj bo le tako banja dolgo časa lepa, čista in v ponos kopalnici. Splošni napotki pa so naslednji:
· Nabiranju vodnega kamna na površini kadi se boste izognili z rednim brisanjem banje z mehko tkanino takoj po kopanju.
· Za čiščenje banje ne uporabljajte abrazivnih sredstev, čistilo pa pustite učinkovati le toliko časa, kot priporoča proizvajalec.
· Če je akrilni sloj zaradi uporabe postal moten, ga spolirajte s specialnim polirnim sredstvom. Na suho tkanino dajte približno 2 cm polirne paste in v krožnih gibih spolirajte površino kadi, da ponovno postane sijoča.
· Pozor pri uporabi eteričnih olj in soli v kopelih! Sanitarni akril se lahko ob stiku z eteričnimi olji obarva, zato si pomagajte z naslednjim trikom: eterična olja najprej zmešajte s sladko smetano ali mlekom in jih šele nato zlijte v kopalno vodo. Grobo mleto sol pa raztopite v kozarcu vode že prej, preden jo vsujete v kad. S tem se izognete praskam.
