Rennes, Bretanja, Francija (okoli 200 tisoč prebivalcev)
Glavno mesto francoske pokrajine Bretanja ima od leta 2002 eno linijo metroja s petnajstimi postajami, dolga je 9,4 kilometra, dnevno pa se po njej prepelje več 140 tisoč potnikov. Za leto 2020 je planirana še ena linija, ki bo z že obstoječo naredila tirni križ čez Rennes in povezala vse dele mesta s podzemno železnico.
Brescia, Lombardija, Italija (okoli 200 tisoč prebivalcev)
Mesto v bližini Milana je začelo metro graditi leta 2004, zaradi arheoloških najdb pa so ga dokončali šele po devetih letih, leta 2013. Metro ima ena samo linijo, ki je dolga skoraj 14 kilometrov ter ima 17 postaj, dnevno pa prepelje okoli 50 tisoč potnikov.
Bilbao, Baskija, Španija (okoli 350 tisoč prebivalcev)
Podzemna železnica v čudovitem baskovskem mestu Bilbao ima tri linije, 48 postaj, skupna dolžina tirov je 43 kilometrov, dnevno pa prepelje okoli 175 tisoč potnikov. Prvo linijo so zgradili leta 1995, drugo 2005, tretja proga pa je začela obratovati leta 2017. Prva in druga linija imata skupaj obliko črke ipsilon, saj je mesto zraslo ob koničastem in globokem morskem zalivu.
Lozana, Vaud, Švica (okoli 140 tisoč prebivalcev)
Mesto ob Ženevskem jezeru, kjer ima sedež Mednarodni olimpijski komite, je prvo metrojsko linijo dobila leta 1991. Drugo progo so odprli leta 2008, skupno pa imata liniji 28 postaj ter dolžino 14 kilometrov. Lozana s svojimi 140 tisoč prebivalci velja za najmanjše mesto na svetu, ki ima podzemno železnico.
Lille, Nord-Pas-de-Calais, Francija (okoli 220 tisoč prebivalcev)
Francosko mesto ob belgijski meji ima podzemno železnico že 36 let, od leta 1983. Danes imajo dve liniji, 60 postaj, skupna dolžina tirov je 45 kilometrov, dnevno pa prepeljejo neverjetnih 271.230 potnikov.
Catania, Sicilija, Italija (okoli 290 tisoč prebivalcev)
Drugo največje sicilijansko mesto, ki leži pod vulkanom Etna, ima metrojsko linijo od leta 1999. Proga, ki jo nameravajo v bližnji prihodnosti podaljšati in razširiti, ima enajst postaj, njena dolžina pa je devet kilometrov.
