1. Jeseni tla prekopljemo in gnojimo
Zemljo obdelujemo glede na vrsto tal. Glinena tla je praviloma treba jeseni prekopati, da zemlja čez zimo pomrzne in razpade v drobno grudičasto strukturo. Jeseni tlom tudi dodamo organsko snov v obliki visoko kakovostnega organskega gnojila. Ta bo čez zimo razpadlo in povečalo humus v tleh, izboljšalo strukturo težkih tal, povečalo prostor med delci in preprečevalo zbitost tal. Na tako pripravljeni zemlji bomo spomladi lahko prej sadili, rastline pa bodo črpale hranilne snovi iz rodovitne zemlje.
Peščenih tal ni treba prekopavati, lahko počakamo do pomladi in jih takrat samo globlje prerahljamo. Nujno pa potrebujejo precej kakovostne organske snovi, saj ta povečujejo sposobnost zadrževanja vode in hranilnih snovi, ki jo vnašamo z dodajanjem organskega gnojila. Dve tretjini gnojila uporabimo jeseni, tretjino pa dodamo spomladi pred sajenjem/sejanjem.
2. Jesensko gnojenje je v mokrih sezonah še pomembnejše
V letih, ko je veliko padavin, so tla močno opustošena. Velika količina vode izpira hranila iz tal: iz humusa in drugih delcev, na katera so vezana. Hranila se izpirajo v globlje plasti tal, kjer niso dostopna rastlinam. Prav tako se zmanjša število koristnih mikroorganizmov. Struktura tal se poruši.
Na zmanjševanje škode zaradi velike količine padavin lahko vplivamo z vnosom organske snovi v tla z organskim gnojilom. Zelo pomembno pa je, da je organsko gnojilo kakovostno, predvsem da vsebuje visok delež organske in suhe snovi.
3. Ne delajmo na mokri zemlji
Obdelovanje in hoja po mokri zemlji tla zbijeta, jim uničita strukturo, škodita mikroorganizmom in iztiskata zrak iz tal, ki je potreben za živa bitja. Zemljo lahko obdelujemo šele takrat, ko se prst ne prijemlje za orodje in naše čevlje. Najtežje izberemo čas za obdelavo težkih glinenih tal. Kadar so ta presuha, so trda in razpokajo, ko pa so premokra, se oprijemljejo orodja in jih ni mogoče obdelovati. Mokra zemlja je namreč mazava. Malo lažje je obdelovanje peščenih tal, saj se peščena prst po dežju hitro posuši, pa tudi v suhem vremenu je ni težko obdelovati.
4.Izberimo gnojilo z veliko organske in suhe snovi
Z dodajanjem primerne organske snovi v zemljo dosežemo večji izkoristek tal, s čimer lahko povečamo pridelek tudi za 30 odstotkov. Edini način, da organsko snov dodamo zemlji, je organsko gnojenje, vendar le nekatera organska gnojila zagotavljajo najboljšo kakovost pridelka.
Pri izbiri kakovostnega gnojila je najpomembnejši kazalnik količina oz. vsebnost organske in suhe snovi v gnojilu. Kakovostno organsko gnojilo ima več kot 60 odstotkov organske snovi in čim več suhe snovi. Tako gnojilo aktivira koristne organizme v tleh, hkrati pa prehranjuje rastline in spodbuja tvorbo kakovostnejšega pridelka z višjo hranilno vrednostjo.
Tudi sestavina gnoja vpliva na kakovost. Dokazano najboljši je piščančji gnoj. Gnojilo naj bo dolgo delujoče vsaj šest mesecev in naj ima dodatek fulvo ter huminskih kislin, ki povečujejo humus v tleh. Preverimo tudi, da je gnojilo dovoljeno v ekološki pridelavi, saj se s tem prepričamo o njegovem izvoru in tem, da v gnoji ni neželenih primesi (pesticidov, antibiotikov ...).
5. Upoštevajmo navodila za uporabo gnojila
Pravilne količine gnojil so preverjene s številnimi poskusi in zagotavljajo optimalno preskrbo rastlin. Ob manjši količini lahko rastline trpijo pomanjkanje, preveč gnojila pa je neekonomično in škodljivo.
