Kako prepoznamo znake, ki se pokažejo na rastlinah kot posledica vremenskih skrajnosti?
Rjavi listi so lahko posledica tako pomanjkanja vode kot tudi zastajanja vode okoli korenin in posledično odmiranja le-teh. Tudi vpliva katerega izmed škodljivcev ali rastlinskih bolezni ne moremo povsem izključiti, zato je včasih najbolje prositi za pomoč strokovnjaka in mu pokazati primer porjavelega lista.
Ožgani listi pričajo o pomanjkanju vode, ki hitreje izhlapeva, kot pa jo rastlina zmore nadomestiti. Prav tako so ožgani listi lahko posledica močnega sončnega obsevanja mladih, še ne povsem razvitih listov, še posebno če rastejo rastline na izpostavljenih delih vrta.
Natrgani, viseči ali polomljeni listi pričajo o premočnem vetru ali drugem vzroku mehanske poškodbe.
Nagubani ali zviti listi se radi pojavijo, kadar se temperature ozračja in količina vlage hitro menjujejo.
Odpadli brsti in popki so lahko posledica hitro spreminjajočih se rastnih razmer ali pomanjkanja vlage.
Odmiranje celih poganjkov ali cele rastline nakazuje, da nekaj preprečuje dostop vode do prizadetih delov rastline. Tudi za to je lahko vzrok pomanjkanje ali preobilica vode v zemlji, pa tudi delovanja škodljivcev oziroma plesni ne moremo izključiti.
Ko pritisnejo suša in visoke temperature …
V sušnem obdobju korenine ne morejo zagotoviti dovolj vlage, s katero bi podpirale razvoj in obstoj listov. Listi se sprva zvijejo, spremenijo barvo, začno odpadati skupaj z brsti, lahko pride celo do odmrtja cele rastline. Najprej opazimo poškodbe na delih rastline, ki so najbolj oddaljeni od korenin. Sveže posajene vzpenjavke, grmi in drevesa so skupine rastlin, ki jih pomanjkanje vode najhitreje prizadene, saj njihov koreninski sistem še ni dovolj razvit, da bi prenesel sušno obdobje. To seveda ne pomeni, da moramo nove sadike »utapljati«, saj tudi takrat korenine zaradi zasičenosti ne morejo opravljati svoje vloge.
Pretirana osončenost in visoke temperature povzročijo ožganine na listih, najpogosteje na tistih delih rastlin, ki so izpostavljeni soncu, ne pa tudi na spodnjih, zasenčenih delih. Takšne poškodbe pogosto opazimo na japonskih javorjih, kamelijah, kovačnikih in drugi drevnini. Tudi vodne kapljice lahko povzročijo poškodbe na listih, saj predstavljajo nekakšno lečo za sončne žarke, zato lahko na mestih, kjer so ležale kapljice, pozneje opazimo rjave lise. Rastline z gladkimi listi imajo manj možnosti za take poškodbe, saj voda hitreje zdrsne z listov, medtem ko dlakavi listi dlje zadržijo kapljice.
Kako pa se lahko upremo suši? Prst, v katero bomo sadili rastline, globoko kultiviramo in vanjo vdelamo obilico organskih snovi. S tem bomo izboljšali njeno strukturo, zadrževanje vlage in koreninam omogočili črpanje vode. V prvi vrsti dodajamo zrel kompost, kompostirano lubje in uležan hlevski gnoj.
Izberimo rastline s sivimi ali sivo zelenimi listi, saj ti odbijajo sončne žarke in s tem pomagajo rastlini ohranjati vlago. Sadimo raje mlade, majhne sadike, ki se bodo lažje prilagodile rastnim razmeram, kot pa velike, odrasle sadike. V našem podnebju marsikje lahko izberemo sredozemske okrasne grme, polgrme in zelišča. Sadimo jih spomladi, ko se prst ogreje. Pred samim sajenjem lonček s sadiko dobro namočimo. Prvo leto nove rastline redno zalivamo. Skrbimo za sprotno odstranjevanje plevela.
Po sajenju okolico rastline zastremo s plastjo komposta ali slame, na katero nasujemo od 5 do 7 cm debelo plast drobnega peska. Morda pa bi si omislili peščeni vrt in se tako uprli vse bolj vročim poletjem ter oblikovali nekaj, česar sosedje nimajo?
Poenostavljeno lahko težave zaradi vremenskih skrajnosti združimo v dve skupini: pomanjkanje padavin in s tem povezane (pre)visoke temperature na eni strani ter obilica padavin na drugi strani.
Na vrtu zastaja voda … kaj pa zdaj?
Ko dalj časa dežuje ali pa so nalivi obilni, se prst prepoji z vodo, nekje nastanejo tudi konkretne luže. Taka, z vodo prepojena prst vsebuje premalo zračnih mehurčkov, da bi korenine zmogle črpati tako zrak kot vodo. Pozimi, ko rastlinske korenine večinoma počivajo, lahko prenesejo preobilico vode, poleti pa so lahko večdnevni nalivi usodni za koreninski sistem rastlin.
Le redke rastline prenesejo daljša obdobja, ko so njihove korenine zalite z vodo. Seveda to ne velja za obvodne rastline in razne vrbe. Druge skupine rastlin pa propadejo, kadar se okoli korenin nabere voda in tam ostane dlje časa. Kot že omenjeno, je zanje usodno pomanjkanje zraka v zaliti prsti. Med znaki, ki nakazujejo ta pojav, so:
- listi porumenijo ali začno propadati v prostorih med žilami;
- rastlina je videti, kot da ji primanjkuje vode, listi se lahko zvijajo;
- če bomo izkopali del korenin, bomo lahko opazili na njih modro-črno oblogo ali pa bodo že povsem propadle;
- poganjki propadejo, ker niso dobili dovolj vode, skorja se lušči – gnile korenine ne morejo dovajati vode rastlini.
In kaj lahko naredimo? Ko voda odteče, najprej očistimo utrjene površine (tlake, poti) in odstranimo vse naplavine. Na gredah začnemo delati šele tedaj, ko se prst ne sprijema več, sicer jo bomo nepopravljivo zmečkali. Odstranimo propadle dele rastlin. Užitnih rastlin, ki jih je zalila voda, ni priporočljivo uporabiti za hrano. Spomladi dodamo gnojilo z enakimi deleži N-P-K. Med rastno sezono rastlinam pomagamo s foliarnimi gnojili.
Vsekakor pa skušajmo izboljšati prepustnost prsti. Drevnino sadimo na nagnjenem delu vrta. Vrtnine gojimo na dvignjenih gredah. Izdelamo ozelenjeno streho, vsaj za pomožne objekte.
Gotovo nam bo v prihodnjih letih kateri od navedenih ukrepov pomagal, da bo naš vrt tako lep, kot si zasluži.
Objavljeno v reviji Rože in vrt/Zeleni raj št. 7, 17.6.2019
