Na UV-sevanje vpliva več dejavnikov: geografska širina - čim dlje od ekvatorja smo, tem manjša je nevarnost UV-sevanja, nadmorska višina - nevarnost je večja na višinah, zato morajo biti še posebej pozorni obiskovalci gora in smučarji, čas dneva - opoldne je izpostavljenost UV-sevanju nekajkrat višja kot tri ure prej ali pozneje, in nekatera zdravila - tetraciklini, sulfonamidi, kontracepcijske tablete, diuretiki in druga, ki povečajo občutljivost kože za UV-žarke.
Sončna očala nosimo tudi v senci, saj smo takrat prav tako izpostavljeni UV-sevanju, ki se odbija od površine tal, stavb in drugod. Ogroženi smo tudi v oblačnem vremenu, saj UV-žarki prodirajo skozi oblake. Uporaba sončnih očal je potrebna tudi v zimskem času. Svež sneg namreč odbija tudi do 80 odstotkov UV-žarkov, medtem ko trava le 10 odstotkov, mivka 15 odstotkov, pena na morski gladini pa 25 odstotkov.
Maja Lengersdof, strokovnjakinja optometrije iz optike Zajec, poudarja, da najbolje zaščitimo svoje oči tako, da vedno, kadar smo na prostem, nosimo sončna očala. Ta morajo absorbirati žarke UVA in UVB ter večino modre svetlobe. To dosežemo tako, da izberemo očala z velikimi okvirji, ki zaščitijo tudi kožo okrog oči, in s stranskimi ščitniki, da se izognemo svetlobi, ki prihaja od strani. Predvsem pa moramo biti pozorni na to, da so očala kvalitetna ter da imajo poleg UV-zaščite tudi optična stekla, kar je najpomembnejše. Poceni očala, kupljena za nekaj evrov v raznih modnih trgovinah ali na bencinskih črpalkah, tega nimajo!
V čem je torej razlika med cenenimi in dražjimi očali?
Čeprav lahko očala, ki ste jih kupili za 5 evrov, vaše oči zaščitijo enako kot tista za 200 evrov, pa se kakovost leč med njimi razlikuje. Strokovnjakinja pojasnjuje, da se za stekla poceni očal pogosto uporablja cenena folija, ne pa kakovostno optično steklo ali akril. Takšna folija ima lahko nepravilnosti, ki ustvarijo na tisoče mikroprizem, te pa povzročajo nepravilen lom svetlobe na mrežnici. Povzročijo lahko težave z vidom, bolečine v očeh, glavobol in neoster vid. Ravno tako je pri poceni očalih vprašljiva trajnost UV-zaščite, saj se ta lahko po določenem času zmanjša in stekla začnejo prepuščati škodljivo UV-svetlobo. Na splošno torej velja, da z nakupom dražjih očal brez dvoma dobite leče višje kakovosti, ki bodo zagotovile jasnejšo, ostrejšo in prijetnejšo sliko z manj popačenja.
Kakšne so značilnosti kakovostnih stekel?
Kakovostno optično steklo je trdo in togo, toda krhko. Ima dobro natezno, tlačno in upogibno trdnost ter majhno sposobnost preoblikovanja. Maksimalna temperatura uporabe je do 70 °C, obstojno pa je proti temperaturnim spremembam in vzdržljivo tudi pri nižjih temperaturah. Ima dobro obstojnost proti staranju na svetlobi in je odporno proti različnim vremenskim vplivom. Kakovostna sončna očala imajo površinsko zaščito proti obrabi, stabilno površino, trden okvir, nekatera tudi antirefleksni nanos in, kar je najpomembnejše, popolno UV-zaščito. Vse to so razlogi, da so tudi dražja.
Ali morajo tudi uporabniki kontaktnih leč z UV-zaščito nositi sončna očala?
Maja Lengersdof priporoča, da sončna očala uporabljajo tudi tisti, ki nosijo kontaktne leče z UV-zaščito. Kontaktne leče bodo namreč zaščitile le del očesa, veznica in koža vek pa bosta še vedno izpostavljeni sevanju. UV-sevanje pa ne prihaja samo od sonca, pač pa tudi iz umetnih virov, kot so solariji, laserji in obločne luči, ki jih uporabljajo varilci. In ne nazadnje je dobro vedeti tudi, da stopnja UV-zaščite ni odvisna od barve ali zatemnjenosti stekel.
Kvalitetna sončna očala torej nikoli ne bodo stala le nekaj evrov in niso naprodaj v nespecializiranih poslovalnicah, na bencinskih črpalkah, stojnicah in v kitajskih trgovinah, temveč v specialističnih prodajalnah, se pravi pri vašem optiku, kjer vam bodo znali svetovati in vam očala tudi servisirati.
