Mojca Briščik, izvršna direktorica Slovenske oglaševalske zbornice, je kot večina sodobnih žensk zelo zaposlena in ves čas krmari med službenimi in družinskimi obveznostmi v nenehni bitki s časom, vendar ji kljub vsemu uspeva, da je dobra mama, žena in poslovna ženska. Karierna pot jo je popeljala od medijev do trgovine oziroma maloprodaje in pozneje korporativnega komuniciranja ter marketinga. Danes lahko ta številna znanja implementira tako pri delu na zbornici kot tudi pri vodenju mednarodnega kreativnega festivala Golden Drum, katerega predsednica je. Letos je zbornico zapisala tudi na svetovni zemljevid in prav za festival Zlati boben prejela mednarodno nagrado Svetovnega združenja oglaševalcev (WFA) President's Award.
Kako je potekala vaša karierna pot? Tako, kot ste si želeli?
Prvotne želje se niso udejanjile – študij prava je nadomestil študij novinarstva, v novinarskih vodah pa sem se kalila celih sedemnajst let. To življenjsko poglavje sem zaključila kot urednica radijske postaje RGL. Nato je sledila sprememba področja dela. S prevzemom vodenja ljubljanske blagovnice Maxi je bilo moje delo osredotočeno na maloprodajo in komercialo. Največji izziv pa je predstavljalo zagotovo vodenje sektorja za korporativno komuniciranje pri Mercatorju, predvsem strateški del na ravni tujih trgov, kjer je še pred leti podjetje delovalo pod omenjeno blagovno znamko. To je bilo izjemno obdobje z vidika osebne in poslovne rasti. Sicer pa zadnja tri leta delujem kot izvršna direktorica Slovenske oglaševalske zbornice. Pod našim okriljem, skupaj z ekipo in partnerji, organiziramo Slovenski oglaševalski festival, mednarodni festival kreativnosti Zlati boben, nagrado effie, SOZ Akademijo in druge projekte s področij oglaševanja in tržnega komuniciranja.
Kako radijska voditeljica postane direktorica, ki ima delo vezano na štiriletni mandat?
Nikoli si nisem postavljala omejitev, le izzive. Osebno verjamem, da če imaš željo, si vztrajen in imaš količkaj – poleg znanj – sreče, lahko v življenju dosežeš marsikaj. S tem ne mislim, da bi lahko postala vrhunska smučarka, brez treningov in s po tremi tedni smučanja na sezono. (smeh) Sicer pa se služba, četudi vezana na mandat, ne razlikuje od te za nedoločen čas. Če delo opravljaš transparentno, po pričakovanjih ter zastavljenih smernicah in ciljih, ni bojazni, da bi se prej končal ali se ne bi ponovil. Lahko pa povem, da ima zdaj zbornica odlične rezultate, projekti pod njenim okriljem pa pridobivajo na pomenu znotraj strokovnih javnosti in širše.
Kako je videti vaš vsakdan v službi?
Dinamika dela na zbornici je odvisna od projektov, ki se izvajajo – rutina ni del mojega vsakdana, hkrati pa sem oseba, ki spodbuja in si želi sprememb, zatorej mi je to delo pisano na kožo. Je pa pred menoj veliko izzivov. Ker so področja, ki jih zbornica s svojim delovanjem pokriva, zelo raznovrstna, si lahko predstavljate, koliko ciljev je s tem povezanih. Zagotovo je v prvi vrsti povečanje stopnje zaupanja v zbornico, poglobitev in nadgradnja odnosov z obstoječimi člani zbornice – zaradi katerih tudi obstajamo –, povečanje števila članov in posledično izboljšava poslovnih rezultatov.
Kako kot uspešna ženska manevrirate v vsakdanjem življenju med različnimi vlogami mame, žene, direktorice, prijateljice?
Postavljam si prioritete na vseh področjih, v prvi vrsti pa tiste, ki so povezane z družino. Osebno verjamem, da visoki prihodki, sploh v prvih 6–8 letih otrokovega življenja, ne morejo nadomesti pogoste odsotnosti od doma ter vsega, kar tako zamudimo v tem še vedno občutljivem obdobju.
Zaposlitev žensk je danes samoumevna, napredovanje pa še vedno veliko težje. Kako gledate na to?
V poslovnem svetu, ko si gradiš kariero, gre za tek na dolge proge. Osebno ne verjamem, da s 'preskakovanjem stopnic' veliko pridobiš, hitreje si upehan in na koncu počasnejši. Prav zato tudi verjamem, da napreduje tisti, ki si to zasluži.
Katera lastnost vam je najbolj pomagala na karierni poti?
V ospredje bi vsekakor postavila močno intuicijo, ki je povezana z vztrajnostjo in odločnostjo. V zadnjih dvajsetih letih sem se naučila zaupati lastnim odločitvam. Sem oseba, ki v oteženih okoliščinah odgovornosti ne prelaga na druge. S tem pa je povezana tudi moja neposrednost, in to je gotovo lastnost, ki mi včasih še danes kakšno zagode. Četudi jo dojemamo kot pozitivno, v resnici ni tako – večina ljudi ne želi slišati nekaj, kar ni v skladu z njihovimi notranjimi prepričanji in percepcijo okolja, kjer delujejo.
Kaj zagotavlja uspeh?
Znanje, nenehno izobraževanje, širina zanimanj, odličen tim, osredotočenost in ne toliko ciljna naravnanost, saj lahko prvotni cilj na poti do njegove uresničitve spremeni svojo dimenzijo.
Katere besede vas najbolje opišejo?
Odločnost, komunikativnost, pravičnost, neposrednost, lojalnost.
Poslovna lekcija, ki je ne boste nikoli pozabili?
Da sem sprejela kompromis pri pomembni odločitvi, ki je prinesla kratkoročni učinek, dolgoročno pa daleč od želenega. Vse je tek na dolge proge. Sprinterjev na startu je že tako ali tako preveč.
Imate kakšen poseben stil vodenja?
Stil vodenja prilagajam posamezni osebi, ker verjamem, da je potreben individualni pristop.
Kaj je za vas ključno za uspeh?
Veliko elementov. Morda bi v ospredje postavila znanje, izkušnje, nenehno izobraževanje, ekipo, ki ji lahko zaupaš, širok spekter zanimanj in vsaj malo sreče.
Kako je vam uspelo? Ženskih direktoric je še vedno veliko manj kot moških direktorjev.
Na vrh prioritet, ki jih ima večina žensk z otroki (glede na raziskave, ki sem jih zasledila), je v večini primerov družina, šele na drugem mestu kariera. Pri glavnini uspešnih moških pa je ravno obratno. In tu sama najdem odgovor, zakaj je višji odstotek moških na vodilnih oziroma vodstvenih položajih. Izhajajoč iz povedanega zato težko govorimo o diskriminaciji na splošno, so pa gotovo prisotni individualni primeri v vseh, in ne zgolj specifičnih branžah, kjer smo praviloma v ospredju ženske.
Pri višjih položajih se morajo ženske marsičemu odpovedati. Čemu ste se vi?
V resnici občasno trpi družina, saj se zame delo, ko pridem domov, ne konča. Ob tem pa verjamem, da so za uravnoteženo delovanje pomembni številni dejavniki. Mednje bi umestila pozitivno naravnanost, ki odraža našo samozavest, nato odločnost, jasno in tudi razumljeno komunikacijo (tudi doma), ciljno naravnanost/usmerjenost, a ne za vsako ceno, in učenje, ki je pogoj za obstanek in razvoj tako na osebni kot tudi poslovni ravni.
V Sloveniji je zaposlitev obeh partnerjev samoumevna, hkrati pa je skrb za otroke še vedno predvsem naloga žensk. Kako vi to vlogo usklajujete s partnerjem?
Brez Grege (partner, op. p.) ne bi zmogla. Že med nosečnostjo sva si razdelila v prvi vrsti 'družinski urnik' – moja so jutra. Martina, šestletnika, zbujam, poskrbim, da vedno zajtrkuje, ga odpeljem v vrtec in se nato iz Celja odpravim v Ljubljano. Partner pa ima 'popoldansko izmeno', saj je zame nemogoče priti v Celje do 16.30, ko se vrtčevska vrata zaprejo. Prav tako to velja za vse otrokove dejavnosti, kjer pa na pomoč priskočita tudi partnerjeva starša, saj sta moja v Kopru. Če bi bila sama, bi pomoč najverjetneje bila prisiljena poiskati tudi po drugi poti.
Se vam zdi, da so ženske enakopravne moškim?
Sama moških ne sprejemam ali do njih delujem drugače kot do žensk. Pri ljudeh, sploh v poslovnem svetu, cenim in spoštujem poštenost, transparentnost in etičnost, sama pa se držim načela Delujmo z zgledom (Lead with example).
Ste močna, neodvisna ženska. Se vam zdi, da se moški bojijo takih žensk?
Ravno nasprotno, naučila sem se, kako pridobiti njihovo spoštovanje. Na tem mestu pa bi dodala, da je to celo nekoliko težje pri ženskih kolegicah, ko seveda govorimo o poslovnih odnosih. Temelj je zame utemeljen na strokovnosti, kompetentnosti in transparentnosti.
Se znate po napornem delavniku tudi odklopiti in se posvetiti samo sebi oziroma svoji družini? Kaj takrat radi počnete?
Vedno je akcija. (smeh) Najpogosteje nas boste kot družino srečali na kolesih ali skirojih. Ob koncih tedna se radi potepamo naokrog in odkrivamo lepote Slovenije. Veliko časa pa preživimo tudi s prijatelji, druženja sploh od pomladnih dni ob žaru so skoraj obvezna. Večerne ure pa praviloma preživljamo doma ob kaki dobri sinhronizirani risanki.
Kako skrbite za videz in zdravje?
Z aktivnim načinom življenja, kar pomeni redno športno udejstvovanje, pozimi fitnes, poleti športe na prostem. Glede hrane pa ne spadam ravno v skupino ljudi, ki zaužijejo le in izključno tako imenovano zdravo hrano. Pojem, kar mi prija, pazim le na količine in se skušam izogibati poznih večerij ali prigrizkov ob gledanju televizije. Sami obroki pa vključujejo veliko sadja in zelenjave, sicer bi bila prisiljena telovaditi ne vsak dan, temveč dvakrat na dan. (smeh)
Prihaja poletje. Kakšne so vaše idealne počitnice?
Z družino, lokacija ni pomembna, pomembno je, da so aktivne. Samo in zgolj poležavanje na soncu ne zadostuje več, pa ne zaradi šestletnika, temveč zato, ker sem nemirnega duha in nekako ne znam več počivati in ždeti na enem mestu.
Na kaj ste najbolj ponosni?
Moji največji poslovni dosežki, glede na cilje, ki sem si jih postavila, še pridejo. Zasebno pa bom obdobje izpred petih let težko presegla. Z nekajmesečnim otrokom in aktivnim delom od doma sem začela pisati magistrsko nalogo, z željo, da jo končam pred vrnitvijo s porodniškega dopusta. Cilj sem resda dosegla, a je bila pomembnejša pot do njega – spoznala sem, kaj vse zmorem, če sem dovolj motivirana, disciplinirana in vztrajna.
Tri knjige, ki bi jih priporočili.
Izbor se spreminja glede na življenjsko obdobje, trenutno bi izbrala The Power of Habit: Why We Do What We Do in Life and Business, Charlesa Duhigga (v knjigi so tudi odgovori na vprašanje, kako se znebiti teh slabih navad in v življenje vnesti nove, boljše), Leadership and Self-Deception: Getting Out of the Box, napisana pod peresom The Arbinger Instituta (knjiga pojasnjuje, kako lahko voditelji odkrivajo svoje lastne prevare ali celo zablode in se naučijo, kako pobegniti tem uničujočim vzorcem) in zadnja Start with Why: How Great Leaders Inspire Everyone to Take Action, avtorja Simona Sineka (če potrebujete navdih ali želite koga navdihniti, je to prava knjiga za vas).
Česa večina ljudi ne ve o vas?
Da me zanimata grafologija in neverbalna komunikacija. Prav zaradi slednje redkokdaj spremenim mnenje o človeku, ki si ga ustvarim po prvem srečanju. Besede in njihova intonacija, ki niso v sozvočju oziroma harmoniji s telesom, nam lahko veliko povedo o človeku, ki ga imamo pred očmi.
Imate kakšno življenjsko vodilo?
V življenju si raje postavljaj cilje in ne omejitve ter živi in delaj s srcem.
