Obvestilo je v javnosti povzročilo dileme. Mnogi so se spraševali, ali so podatke o starostnih skupinah pravilno razumeli. Da, jeseni bodo imeli pravico do brezplačnega cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) le otroci, rojeni leta 2016, ki bodo letos dopolnili tri leta, in odrasli, rojeni leta 1970, ki bodo torej letos dopolnili 49 let. Zakaj so strokovnjaki izbrali prav ta dva in ne katerih drugih letnikov? Saj vendar ljudje ne zbolevamo po letnicah rojstva, bi lahko pripomnili. Mar nekdo, ki je rojen leto prej ali pozneje, res ne more biti brezplačno cepljen?
Ta dva letnika sta bila izbrana na osnovi epidemioloških študij kot najprimernejša, pojasnjujejo z NIJZ. Obe skupini oziroma starostni kategoriji je namreč najbolj smiselno zaščititi pred KME. Triletniki so bolezni bolj izpostavljeni kot otroci, mlajši od njih. In poleg tega: če bi se okužili, bi imeli dolgotrajne posledice. Pri osebah v skupini, kamor sodijo tudi letniki 1970, pa je verjetnost oziroma pogostost te bolezni daleč največja. Zakaj sta za brezplačno cepljenje predvidena le dva letnika? Za to nam ni bilo treba iskati strokovnjakov, saj odgovor poznamo: ker ni denarja za več cepiva. Če bi bil, bi lahko zajeli več letnikov.
Zakaj strokovnjaki svetujejo cepljenje jeseni? Cepljenje se bo predvidoma začelo jeseni. S prvima dvema odmerkoma je najbolje opraviti v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo, še preden postanejo klopi aktivni v naslednji sezoni. Tretji odmerek sledi čez devet do dvanajst mesecev, nato pa so potrebni še poživitveni odmerki. Zaradi slabšega imunskega odziva so pri starejših priporočljivi odmerki na tri leta. Ni pa nujno, da se cepimo le jeseni. Če začnemo, na primer, v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitno raven protiteles.
V zadnjih letih pri nas oboleva vedno več starejših ljudi, pri katerih ima bolezen tudi težji potek. KME ogroža predvsem tiste, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. Slovenija se uvršča med endemske države, torej tiste, kjer je bolezen stalno prisotna, z najvišjo obolevnostjo za KME v Evropi in tudi v svetu.
Sklepamo še, da bosta vsako leto brezplačno cepljenje dobila naslednja dva letnika, tako da bo sčasoma precepljenost pokrila vse prebivalstvo. V Sloveniji je sicer precepljenost pred nalezljivimi boleznimi relativno visoka, trend upadanja se je v zadnjih letih ustavil, poudarjajo strokovnjaki na NIJZ.
Skrbno zbiranje podatkov. O vsem, kar je treba vedeti o obeh boleznih, je zbranih veliko podatkov na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tam med drugim tedensko objavljajo podatke o obolelosti po tednih. Tako lahko preberemo, da je bilo v 19. tednu tega leta prijavljenih 55 okužb z lymsko boreliozo. V letu 2019 je skupno zbolelo 615 oseb, od tega 364 žensk in 251 moških. V Sloveniji so na NIJZ v letu 2019 prejeli sedem prijav obolenja za KME. Zbolele so štiri ženske in trije moški.
Okužba z neprekuhanim mlekom. Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave. Te sicer niso naravni gostitelji virusa, lahko pa okužena žival izloča virus v svojem mleku. Tako se lahko z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov okužimo tudi ljudje. Leta 2012 je bil v Sloveniji dokazan prvi primer izbruha klopnega meningoencefalitisa po zaužitju surovega kozjega mleka. Okužene so bile štiri osebe, pri treh so se klinični znaki akutne vročinske bolezni razvili že po dveh dneh od zaužitja. Pri dveh se je razvil tipičen potek bolezni z dvema fazama. Oba bolnika sta poiskala zdravniško pomoč, pri čemer je bil eden tudi hospitaliziran. Tretja oseba je zbolela z vročinsko boleznijo, vendar ni razvila druge, meningitisne faze bolezni. Edina oseba, ki ni zbolela, je bila proti klopnemu meningoencefalitisu cepljena.
(vir informacije: NIJZ)
Pri nas premalo cepljenih, v Avstriji veliko več. Na NIJZ opozarjajo, da je kljub naraščanju porabljenih odmerkov cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu v zadnjih letih delež cepljenih proti tej bolezni v Sloveniji še vedno zelo nizek. Za cepljenje se pri nas žal odloča premalo ljudi, čeprav je potek bolezni zelo težak ter lahko privede do številnih zapletov in posledic. Ocenjujejo, da je približno 16 odstotkov prebivalcev cepljenih z najmanj enim odmerkom, redno pa se cepi okoli sedem odstotkov prebivalcev. V Avstriji, ki ima podobno razširjenost povzročitelja bolezni kot pri nas, so z zelo odmevno promocijo uspeli zvišati delež cepljenih s 6 odstotkov leta 1980 na več kot 80 odstotkov v zadnjih letih, hkrati pa se je močno znižalo število zbolelih. K temu so prispevale tudi akcije za obveščanje javnosti.
Kaj je klopni meningoencefalitis (KME)? To je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Slovenija se uvršča med države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom v Evropi in tudi v svetu. Prvi znaki: pojavijo se od sedem do štirinajst dni po okužbi. Pri človeku se lahko pojavijo utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol, kasneje lahko nastopijo znaki, značilni za meningitis, kot so visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, lahko celo nezavest in smrt. Zaščita: najučinkovitejši ukrep je cepljenje. Cepivo je varno in učinkovito. Redko se pojavijo prehodne reakcije, kot na primer rdečina in oteklina na mestu cepljenja, slabo počutje ali vročina, ki običajno minejo v enem dnevu. Kje: cepljenje bo potekalo na OE NIJZ in pri izbranih zdravnikih. Pozor: proti klopnemu meningoencefalitisu se ne smejo cepiti osebe z akutno vročinsko boleznijo in osebe s hudo alergično reakcijo po predhodnem odmerku cepiva ali s hudo alergijo na jajčne beljakovine. (Vir: NIJZ)
Brez panike! Res je, mile zime in vlažne pomladi povečujejo dejavnost klopov. A pomembno je vedeti: vsak klop ni okužen, in če na sebi odkrijemo klopa, še ni treba zagnati panike. Tisti, ki se veliko zadržujejo v gozdnatih območjih ali mestnih parkih, naj upoštevajo nekaj nasvetov. Pršila proti klopom nanesemo na oblačila in drugo opremo, na primer nahrbtnike. Za sprehode v naravo so primernejše nekričeče in svetlejše barve. Tudi v poletni vročini je bolje obleči srajco z dolgimi rokavi in dolge hlače, ki si jih zatlačimo v nogavice. Skušajmo se izogniti visokim travam in grmovju, kjer se skrivajo klopi; raje hodimo po že uhojenih poteh. Za počitek uporabimo podlago. Po vrnitvi natančno pregledamo vse telo, obleko, orodje in hišne ljubljenčke. Za odstranitev klopa uporabimo pinceto in skušamo čim natančneje odstraniti vse njegove dele, s prijemom, ki je pravokoten na kožno površino. Mesto ugriza temeljito razkužimo z milom in vodo ali razkužilom.
