Estrada

Hormoni usahnejo, zaščita popusti, vlak pa zdrvi

Marjana Ogorevc Žgalin, Zarja
1. 6. 2019, 12.01
Deli članek:

Četudi se tolažimo, da so petdeseta nova štirideseta, smo videti odlično in se tako tudi počutimo, je dobra polovica let že za nami in telo je na pragu velikih sprememb. Za ženske je pomembna prelomnica menopavza, ki pomeni konec rodne dobe in počasno ugašanje hormonov, vrelca mladosti. Kardiolog Marko Gričar, dr. med., spremembe, ki se dogajajo v ženskem srcu v tem času, pesniško primerja z vožnjo z vlakom. Medtem ko smo se prej peljale skozi življenje s počasnejšim potniškim vlakom, je po petdesetem »kot bi sedle na brzec«. Morebitne (prej neopazne) težave z našo najpomembnejšo mišico se skokovito stopnjujejo, in če prezremo opozorilne znake, so posledice lahko usodne.

Jaka Koren
Srčna bolečina je grozljiva. Človeka popolnoma stre in je posledica motene prekrvitve, ko se naredi strdek na koronarni arteriji.

Stres je najhujši. Ženske pred razvojem najhujšega ubijalca v sodobni družbi, ateroskleroze – kronične vnetne bolezni žilne stene, ki povzroča okvaro vseh organov –, varuje mnogo zaščitnih dejavnikov, pomembno vlogo pa imajo hormoni. »Z začetkom menopavze pa ta zaščita ugasne, saj hormoni usahnejo, in težave se začnejo. Poleg kajenja, sladkorne bolezni, povišanega krvnega tlaka in količine maščob v krvi, prevelike teže ter neaktivnosti k poslabšanju zdravstvenega stanja pripomore še stres. Ta je najhujši. Zaradi emancipacije in zabrisanja tradicionalnih vlog med spoloma ženske plačujete visoko ceno. Medtem ko moški, ko se vrne iz službe, leže na kavč, ker je delal ves dan, in misli, da si zasluži počitek, ženska tega ne more. Podpira tri, štiri vogale hiše, to pa se pozna na zdravju,« pove kardiolog Marko Gričar.

Srce nam sicer sporoča, da neke stvari niso v redu, a ženske te opozorilne znake prevečkrat preslišimo in jih ne razumemo. »Ženska si ne prizna, da je nekaj narobe, ne želi imeti težav, ker se z njimi preprosto nima časa ukvarjati. A vse se nalaga, sešteva in potem izbruhne. Hormonska zaščita popusti in dokaj hitro se začne ateroskleroza ter z njo povezana osteoporoza. Ko se namreč poveča razgradnja kosti, se kalcij lahko nalaga na neljuba mesta, kot so žilne stene in zaklopke.«

Alarm. Moški že ob najmanjši bolečini tečejo k zdravniku, ženske pa ne le, da marsikaj zavestno prezremo, ampak tudi v resnici občutimo drugače. »Če ima ženska zožene koronarne arterije (to so arterije na površini srca, ki so namenjene prehrani srčne mišice, preskrbi s kisikom in hrano), jo ob naporih v prsih boli, sapa je težka. Gre za angino pektoris. Ta je pri ženskah pogosto neizrazita, je ne prepoznate. Čutite jo kot nenavadno  utrujenost, bolečine v rokah, tesnobo v prsnem košu, zmanjšano zmogljivost ob naporih, zadihanost, tudi otožnost. Vse to pa pripišete letom in menite, da ni razloga za paniko.«

In potem se lahko zgodi tudi najhujše. »Do menopavze je težav z ženskih srcem resda manj, so pa veliko usodnejše. Če pride do zapletov, na primer infarkta, ženska pogosteje umre kot moški. V drugi polovici življenja pa se zdi, kot bi se presedle v hitri vagon, kjer se vse hitreje odvija. Telo je drugačno, bolezen je drugačna, prepoznava je drugačna. Klinična slika je nejasna, simptomi bolj zamegljeni, ženska kasneje pove za težave in tudi odziv zdravstvenih delavcev je slabši. Zato ste slabše zdravljene, kasneje in manj agresivno.«

Pravočasno po pomoč. Kaj torej lahko naredimo za ohranjanje dobre kondicije naše srčne mišice? Prej opozorimo na težavo, vztrajamo, da nas zdravnik napoti na specialistični pregled? »V resnici se ne morete zanesti na lastne detektorje ali alarmne sisteme. Poleg tega se ob pojavu težav tolažite s frazami'»menda pa ne jaz, pa ne zdaj, saj ni nič hudega, zdaj nimam časa za to', veliko si prikrivate in ne prepoznate znakov. Ti pa pridejo postopno, prikradejo se tiho – malo vas stiska v prsih, utrip občasno preskoči, sapa je malce kratka. Če se to dogaja, je treba na preventivni pregled, ki pokaže realno stanje. Potem je lahko res samo še smola, da se vam bo nekaj zgodilo. Na primer infarkt – nenadna močna ostra pekoča bolečina v prsih, ki jo spremljata težka sapa in znojenje. Če te zadene, je 25-odstotna verjetnost, da takoj umreš.«

Jaka Koren
Srce nam sporoča, da neke stvari niso v redu, a ženske te opozorilne znake prevečkrat preslišijo.

Kardiolog Marko Gričar zato ženskam po petdesetem polaga na srce: »Prisluhnite si, ne odrivajte težav in se ne slepite, da jih ni. Ne zanašajte se le nase, češ, če sem sposobna vse postoriti, bom zmogla tudi to, ko bo dovolj hudo. A v resnici ne veste, kdaj je dovolj hudo in da imate problem; ko se pojavi, pa si ne morete same nič pomagati. Življenje je skupinski šport, in to velja tudi za zdravljenje. Za pomoč je pač treba prositi profesionalce.«

»Angina pektoris in ateroskleroza sta glavna vzroka smrti v sodobni družbi in kar polovica ljudi umre zaradi srčno-žilnih razlogov. Rak je daleč za njimi.«

Srce boli

»Srčna bolečina je grozljiva. Človeka popolnoma stre in je posledica motene prekrvitve, ko se naredi strdek na koronarni arteriji. Lahko pa bolečino napačno interpretiraš in se slepiš, da te muči želodčna kislina, boli hrbtenica, nategnjena mišica v roki. Če se žila ne razširi pravočasno, ostane zamašena, del srca odmre, srce deluje slabše, in to pomeni že srčno popuščanje.«

Razlika med spoloma

»Ženske dojemate stvari povsem drugače kot moški. Moški smo preprosta bitja, pri nas je vse bolj črno-belo. Delujemo kot stara stoenka, ki je ni problem servisirati. Ženske pa ste kot nov BMW, mnogo bolj komplicirane. Tudi dogajanje v svojem telesu doživljate drugače. Če vas bo stiskalo v prsih, boste povedale malo kasneje in malo drugače. Pa imamo problem.«

Srce in resveratrol

»Resveratrol spada med antioksidante, ki so za naše zdravje izjemno pomembni. Med njimi so tudi drugi lovilci prostih radikalov, na primer vitamin C, ki sodijo med nepogrešljive snovi za normalno delovanje celic. Resveratrola z leti zmanjkuje. Zato ga seveda lahko uživamo v obliki prehranskih dodatkov, kot preventivo, poudariti pa je treba, da v primeru srčnih bolezni oziroma okvar ne nadomesti zdravljenja.«

Objavljeno v reviji Zarja št. 21, 21. 5. 2019.