O perili sem slišala že marsikaj. Kako zelo čislana je v azijski kuhinji, predvsem korejski in japonski, sem opazila med prebiranjem spletnega bloga mlade Korejke. Rastlina mi je vzbudila zanimanje, saj je bila omenjena ne samo kot sestavina mnogih slastnih jedi, ampak tudi kot rastlina z mnogimi blagodejnimi učinki na organizem in tudi za oko nadvse privlačna.
Ko sem tako brskala po spletu in iskala več informacij, sem ugotovila, da je ta sorodnica koprive – sodita v isto botanično družino ustnatic (Lamiaceae) – pravzaprav zelo preprosta za gojenje in lahko tudi v našem podnebju uspeva kot enoletnica. In kot naročeno sem še v istem letu našla seme perile tudi na policah slovenskih vrtnarskih centrov, ki so jo uvrstili med dišavnice. Posejala sem nekaj semen in od tedaj je vedno na mojem vrtu.
Okusna in zdravilna
Perilo boste pri nas našli tudi pod imeni šiso, japonska perila, kitajska bazilika ali črna kopriva. Obstaja kar nekaj vrst, najpogostejše pa so:
• P. frutescens – korejska perila, ki se uporablja v korejski kuhinji (listi, semena in olje)
• P. frutescens var. crispa – shiso (šiso), japonski basi ali aojiso, z nakodranim listnim robom in najbolj razširjen v japonski in vietnamski kuhinji in
• P. frutescens var. hirtella – limonska perila.
Uporabna je cela rastlina. V jedeh se uporablja v glavnem listje, tu in tam tudi cvetovi. Mladi listi so enkraten dodatek solat, malo starejše pripravimo kot špinačo – podušene na olivnem olju z malo česna, dodajamo jih nasekljane kot začimbo v rižote, testenine, enolončnice … Nadvse prijeten, osvežilno sladkast okus opisujejo kot mešanico koriandra, limone in cimeta, sama pa sem zaznala tudi močno oreškasto noto.
Ves nadzemni del rastline lahko uporabimo za čaje, seme pa daje enkratno olje, bogato z omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami. Seme uporabljamo tudi za kaljenje – kalčki in poganjki so namreč zelo bogati z vitamini in minerali in nadvse okusni.
V japonski in kitajski tradicionalni medicini jo uporabljajo za lajšanje prehladov, gripe, kašlja, pri težavah z dihalnimi potmi, blaži tudi simptome slabe prebave, slabost, napenjanje, pomanjkanje teka, seneni nahod, deluje protivnetno in antialergijsko, kreme iz perile pa lajšajo dermatitis. Zanimivo je tudi to, da je rastlina zelo sladka. Na Japonskem zato pridobivajo iz nje sladilo – tako kot iz stevie.
Ne bo odveč opozorilo, da dotikanje listov lahko povzroči kontaktni dermatitis, nosečnice in doječe matere pa jo lahko zaužijejo le v jedeh, čaji se odsvetujejo.
Privlačna enoletnica
Perila raste podobno kot bazilika – naredi gost košat grmiček, poln listja. Zraste od 40 pa tudi do 70 cm visoko. Listi so ovalno suličaste oblike zeleni ali vijoličasti z močno narezanim listnim robom. Nadvse odveč je poudarjati, da perila, rastoča med zelenjadnicami, močno popestri videz vrta, še posebej tista z vijoličastimi listi. Poleti rastlina na vrhu poganjkov oblikuje množico elegantnih vijoličastih klasastih socvetij, ki so odlična čebelja paša. Iz njih se razvije seme, ki se veselo raznaša naokoli in spomladi brez problema vzklije. Če puščamo rastlino semeniti, se lahko zgodi, da se razbohoti po gredah bolj, kot bi si želeli. Zato pobirajte vršičke, da preprečite cvetenje, oziroma poberite cvetove, preden semenijo.
Na prosto v maju
Seme sejemo aprila, pred setvijo ga prek noči namočimo v kamiličnem čaju. Tako bo lažje in hitreje vzklilo, saj je semenska ovojnica nadvse trda. Sejemo v setvene platojčke s tricentimetrskimi celicami, po nekaj semen v vsako celico. Do vznika postavimo na toplo mesto. Vsaj 25 stopinj Celzija naj bo. Po vzniku setvenico prestavimo na svetel in za nekaj stopinj hladnejši prostor. Poskrbite, da bo res svetlo – okenska polica je še najboljša rešitev, če nimate rastlinjaka. Čim so rastline večje, tem hladneje je lahko v prostoru. Na 15 stopinjah Celzija bo mladim sadikam več kot ugodno. Na prosto mlade sadike presadimo šele v sredini maja, ko se tla in ozračje dovolj segrejeta. Sadimo na grede ali v večje lonce. Presajamo cele skupine po nekaj sadik, ne trgamo jih narazen. Tako se bo razvil lep košat grm. Tla pred sajenjem zrahljamo in dodamo nekaj komposta. Lega je lahko sončna ali delno senčna.
