Infuzije vitamina C, ki med menedžerji, estradniki in športniki postajajo čedalje bolj priljubljene okrepitev imunskega sistema, niso sodobna »pogruntavščina«. Zdravniki so jih uporabljali že od leta 1950 pri zdravljenju raka, diabetesa, polioinfekcij …, vendar terapija kljub temu ni postala del konvencionalne medicine in jo danes uporabljajo le redki zdravniki.
Različne znanstvene raziskave so pokazale, da visoki odmerki vitamina C pomagajo pri preprečevanju in zdravljenju različnih vrst raka. Izsledke raziskav več znanstvenikov in zdravnikov v zadnjih desetletjih o njem, kot terapevtskem sredstvu pri zdravljenju raka, so potrdili tudi Ameriški nacionalni inštitut za zdravje, Nacionalni inštitut za raka in FDA – Agencija za hrano in zdravila. Več izkušenj z intravenozno uporabo vitamina C v Sloveniji ima zdravnica mag. Vesna Barovič iz Ljubljane.
Prednost dodajanja vitamina C v infuziji
Prednost infuzij C vitamina je veliko večja absorpcija in zmanjšanje neželenih stranskih učinkov, kot so driska in bolečine v želodcu, do katerih lahko pride pri oralnem uživanju. Da vitamin C, ki ga zaužijemo, dobro absorbiramo, potrebujemo zdravo črevo in želodčno sluznico ter dobro delovanje jeter in žolča. A ne glede na to, koliko ga zaužijemo, bodisi v prehranskih dopolnilih bodisi v živilih, z oralnim jemanjem nikoli ne dosežemo takšnih terapevtskih učinkov, kot če ga dobimo neposredno v krvni obtok. Poleg tega absorpcija pri oralnem uživanju ni nikoli 100-odstotna, absorbira se približno polovica. Med naturopati velja terapija z vitaminom C za najdražjo, in pravijo, da se plača v zlatu. Ogromno se ga namreč izloči s sečem. Prednost intravenozne aplikacije pa je v tem, da neodvisno od stanja prebavil zagotavlja, da »gre« vitamin tja, kjer ga potrebujemo. Gre za zelo visoko terapevtsko koncentracijo v kratkem času v krvi, to je nad 25 gramov vitamina C, kar blagodejno deluje na telo.
Kot ugotavlja mag. Vesna Barovič, dr. med., terapija z visokimi odmerki vitamina C pride najbolj v poštev pri rakavih bolnikih kot dodatna terapija, poleg preostale onkološke terapije. Praksa v tujini kaže, da se z visokimi odmerki tega vitamina življenjska doba bolnikov z rakom občutno podaljša in se jim izboljša tudi kakovost življenja. »Znan je primer bolnice, ki je s terapijo z vitaminom C preživela še 20 let po osnovnem zdravljenju raka na prebavilih. Redno ga je jemala oziroma je imela je poseben protokol. Dobivala je intravenski vitamin C z velikimi odmerki, od 50 do 100 gramov naenkrat in to trikrat, tudi štirikrat na leto. Vsak dan je tudi oralno uživala 2,5 grama vitamina C. Večkrat so ji preverjali tumorske markerje,« pojasnjuje sogovornica. Pri nas doslej še ni bila narejena raziskava, kakšna je doba preživetja onkoloških bolnikov, ki se odločijo za uradno terapijo, in koliko dolgo živijo takšni, ki odklonijo uradno terapijo in se zdravijo z alternativnimi metodami.
Terapija je priporočljiva tudi med in po kemoterapiji. Uničuje namreč proste radikale, ki jih povzroča kemoterapija. Ko so bolniki na kemoterapiji, jim dodajajo vitamin C, zato da lajšajo neprijetne spremljajoče pojave, kot so slabost, bruhanje, utrujenost … »Praviloma se ga da tik pred kemoterapijo v infuziji v odmerku od 75 do 100 gramov. Potem pa nadaljujejo uro ali dve pozneje s kemoterapijo. To metodo uporabljajo v tujini v onkoloških inštitutih. Zdravniki praviloma svetujejo operacijo, zato da se odstrani primarni tumor in da se njegov obseg čim bolj zmanjša, male metastaze pa se dajo krotiti ali celo odstraniti z vitaminom C. To je že dokazano,« pojasnjuje Vesna Barovič.
Kako vitamin C učinkuje na rakave celice?
Visoki odmerki vitamina C proizvedejo perokside v celici in okrog nje. Rakaste celice niso sposobne pretvarjati vodikovega peroksida v vodo in kisik tako kot zdrave celice, zato oksidirajo in umrejo. »Velika večina rakavih celic deluje samo v pogojih brez kisika. Imajo anaerobno presnovo in visoka koncentracija C vitamina povzroči vdor kisika skozi membrano teh celic in s tem ustavi presnovo in rakava celica odmre. Zdrave celice pa delujejo v pogojih aerobnega, imajo presnovo v navzočnosti kisika, tako da jim C vitamin ne škoduje.«
Še drugi blagodejni učinki vitamina C
Vitamin C ima še številne druge blagodejne učinke. Prispeva k hitrejšemu celjenju ran. Dober je za vezivno tkivo, ker pospešuje tvorbo kolagena, elastina. Pomaga pri sintezi aminokislin, kot sta lizin in prolin, ki so potrebne za normalno delovanje vezivnega tkiva. Uporablja se pri velikih ranah, obsežnih opeklinah, ogromnih odrgninah … Celjenje se lepo in učinkovito pospeši z intravenoznim C vitaminom. To je uveljavljeno tudi v uradni medicini.
C vitamin tudi razstruplja. Je detoksikator. Razstruplja jetra, pospeši nastanek encimov za razstrupljanje, serije tako imenovanih glukuronidov. Je tudi kelator, ki nase veže težke kovine.
Zmanjšuje učinke sevanja. To so preizkusili na delavcih na Japonskem, kjer so s C vitaminom nevtralizirali učinke sevanja pri delu. Sevanja povzročijo izločanje celičnih strupov in vitamin C jih nevtralizira.
Krepi nadledvične žleze. V njih nastajajo kateholamini, hormoni, ki vplivajo na krvni tlak, delovanje srca in stresni hormoni, kortizol … Največja koncentracija C vitamina je v nadledvični žlezi, stresni hormoni, kot so adrenalin, noradrenalin, kortizol, kortizon, pa ga najbolj potrebujejo za svojo sintezo.
Visoki odmerki C vitamina preprečujejo razna vnetja v telesu, izboljšajo imunski odziv. Terapija s srednje visokimi odmerki tega vitamina intravenozno krepi imunski sistem, zato je priporočljiva v obdobju virusov, za hitrejše okrevanje pri gripi, prehladnih obolenjih. C vitamin okrepi funkcijo celic ubijalk.
Priporočljiv je za kadilce, saj polovi kisikove radikale sestavin cigaretnega dima. Pospešuje regeneracijo kože, zato se uporablja tudi pri težavah s kožo.
Pozitiven vpliv se kaže tudi pri depresiji – morda gre za vpliv na serotoninski sistem. Posledica pomanjkanja C vitamina je tudi ateroskleroza.
Koliko C vitamina potrebujemo?
V zmernem pasu ljudem na splošno primanjkuje C vitamina in tudi vitamina D. Kot ugotavlja sogovornica, ga tudi Slovencem primanjkuje in zaužiti bi ga morali vsaj gram in pol na dan in prav tako tudi D vitamin in jod.
Priporočeni odmerki C vitamina so 200 miligramov na dan, mag. Barovič meni, da so priporočeni odmerki prenizki. »V resnici se jetrna celica odzove šele pri 2500 miligramih. Potrebujemo 1500 do 2500 miligramov na dan, vzdrževalne doze so torej od 1,5 do 2, 5 grama na dan. To velja za oralno uporabo. Protitelesa namreč nastajajo tri tedne. Potem se počasi razgrajujejo in spet čakajo na impulz, ki bi sprožil njihov nastanek, to se pravi neko okužbo …«
Priporočljivo je uživanje liposomskega C vitamina, saj je ta biološko veliko bolj sprejemljiv kot njegova kemična spojina. »Liposomski C vitamin ima ovojnice, ki je sestavljena iz enakih fosfolipidov kot celična ovojnica, zato zlahka prehajajo v celice. Kemični vitamin pa prehaja prek koncentracijskega gradienta.«
Terapija z intravenoznim dodajanjem vitamina C nima stranskih učinkov, so pa določena stanja, pri katerih moramo biti previdni, opozarja zdravnica Vesna Barovič. »Obstaja dedna bolezen, pri kateri zaradi pomanjkanja nekega encima lahko visoki odmerki C vitamina povzročijo anemijo. To je sicer redek pojav. Tvori se lahko askorbinski ledvični pesek, zato je v času terapije priporočljivo piti dva litra vode na dan. Pri bolnikih, ki se nagibajo k sečnim ali ledvičnim kamnom, je treba biti previden in raje odmerek zmanjšati. Presnovek C vitamina je oksalna kislina. Oksalati pa radi povzročajo sečne kamne. Zaradi kislosti so možne tudi krvavitve, in sicer kontaktne krvavitve na želodčni, prebavni sluznici, zato je boljše uporabljati natrijev askorbat. In lahko pride tudi do krvnega strdka.«
Pri bolnikih z rakom je priporočljiva dvakrat do trikrat na leto povečana doza C vitamina, odvisno tudi od vrednosti tumorskih markerjev. Vzdrževalna doza je od 30 do 50 gramov. Terapevtski odmerek pa je od 75 do 100 gramov naenkrat. V takšnem primeru mora infuzija steči v dveh urah. Pred intravenoznimi terapijami je priporočljivo opraviti laboratorijske preiskave. Infuzije C vitamina pa so primerne tudi za športnike, menedžerje, starostnike, estradnike, za okrevanje po operaciji, pri izgorelosti, diabetesu, težavah s kožo, slabokrvnosti, za dvig imunskega sistema, pri slabi črevesni absorpciji, depresiji …
