Vzpon na grad
Najbolj znan in lahko dostopen razglednik predstavlja dobrih 140 m visok skalnati vrh, na katerem že več kot tisočletje vzbuja pozornost Blejski grad. Do gradu vodi označena pešpot z jezerske obale, ki se začenja za kopališčem. Do grajskega obzidja se je mogoče tudi pripeljati po cesti. A veliko prijetnejši je sprehod poleg tega pa motorizirane obiskovalce čaka še zasoljeno plačilo parkirnine. Razgledi so ponujajo le z roba grajskega obzidja zato je potrebno plačati vstopnino. Vsekakor je to dobra naložba, saj si lahko ogledate še več atraktivnih zbirk in spoznate zgodovino gradu s širšo okolico. Lahko si pa omislite še kosilo v priznani gostilni.
Tudi s sedežnico
Na nasprotnem bregu se dviguje hrib Straža, na katerega se je mogoče pripeljati kar s sedežnico. Pozimi je hrib namenjen smučarjem, v toplejših mesecih pa tu deluje letno sankališče. Do vrha se lahko povzpnete v 20 minutah. Pot je pretežno senčna in ni strma. Malo bolj je naporna Riklijeva trim steza, ki se proti vrhu vzpenja z leve strani. Ob njenem izhodišču je urejeno večje parkirišče.
Najlepši razgled na jezero?
Nad zahodno jezersko obalo se dviguje Ojstrica (611 m). Tudi njen vrh lahko osvojite v manj kot pol ure in se spočijete na klopi z osupljivim razgledom. Z razgledišča se ponujajo pogledi na jezero z otokom, gradom in Julijskimi Alpami na obzorju.
Izlet lahko dopolnite še s podobno atraktivnima razglednima vrhoma: Malo (685 m) in Veliko Osojnico (756 m). Do njih je z Ojstrice le kakšnih 20 minut hoje in potem še pol ure za vrnitev k izhodišču ob jezeru. Najbližje parkirišče boste našli pri avtokampu Zaka. Od tam ali pa z železniške postaje se lahko odpravite še do manj znane razgledne točke na Kuhovnici.
Vasi in gore kot na dlani
V okolici Bleda je še nekaj zanimivih razglednikov. Eden lahko dosegljivih je Ribenska gora (588 m). Čeprav se z vrha ne ponuja razgled na jezero, se je vredno povzpeti. Kot na dlani se vam bo ponudila dolina z Ribnim, obrobje Bleda, dolina Save Bohinjke in mogočna, daleč v pomlad zasnežena pobočja Karavank. Gora je pravzaprav le hrib, a na njegovem ozkem skalnatem slemenu se je treba gibati previdno, da ne pride do zdrsa. Na goro vodita vsaj dve poti, najlažja označena je izpred hotela v Ribnem. Do vrha obiskovalce loči le 20 minut zmerne hoje. Če vam ni do razgledov se lahko odločite tudi za lažjo krožno pot, ki vodi okoli gozdnatega osamelca.
Bližnja vas je menda dobila ime po ribah, ki jih je bilo v tolmunih bližnje reke od nekdaj obilo. Tlačani so nekoč z njimi oskrbovali blejsko gospostvo na gradu. V nekoč izrazito kmečki vasi je le še nekaj starih hiš. Živine je le za vzorec, vodni mlini ne meljejo več, žage so se ustavile.
Ribnjani so že leta 1888 dobili svojo šolo. Farna cerkev svetega Jakoba izvira iz leta 1400, a je bila večkrat prezidana in obnovljena. Na bližnjem pokopališču vzbuja mogočen spomenik padlim v NOB – postavljen po Plečnikovih načrtih.
Vabilo na prireditve
Leta 1958 so pod Ribensko goro gostili izseljeniški piknik za ameriške Slovence. Domačini so ob tej priložnosti ustanovili Turistično olepševalno društvo Ribno. Uredili so sprehajalne poti, smerokaze, klopce in piknik prostor z brunarico. Športno-rekreativni prostor je danes namenjen različnim športom in prireditvam. Športno površino dopolnjuje plesišče s pokritim odrom in je prijetno zbirališče mladih družin in zaključenih družb.
Lokalno Kulturno društvo Rudi Jedretič vsako leto pripravijo dve večji prireditvi na prostem. Prva je kulturno zabavni Večer na vasi na Selu, ki je nastala z namenom prikaza starih vaških običajev ter ljudskih pesmi in plesov. Druga prireditev poteka v Bodeščah, kjer poskrbijo za uprizoritev zgodovinskega dogodka iz časov turških vpadov pri cerkvici svetega Lenarta.
