Ker pa je joga dokazano ena najpriporočljivejših vaj za nosečnice, s katerimi je nenehno v stiku, in ker so ga vaditelji joge pogosto spraševali, katere vaje so in katere niso primerne za bodoče mamice, je bila odločitev za vadbo z njimi logična. »Svoje zdravniško in jogijsko znanje sem združil ter koristno uporabil. Vadbo za nosečnice vodim, ker mi je to všeč in me dodatno izpolnjuje,« pravi preprosto.
»Vedno sem se rad ukvarjal z različnimi športi in počasi spoznal, da skoraj pri vseh poudarjajo stabilizacijo telesa in ohranjanje gibljivosti. Ugotovil sem tudi, da je večina temu namenjenih vaj neke vrste izpeljanka iz starodavnih jogijskih položajev. Poleg tega sem takrat veliko potoval po svetu in so me zanimale različne kulture in tradicije – tudi indijska.« Vpisal se je na jogo in že na prvi vadbi ugotovil, da mu zelo ustreza, še posebej ker v primerjavi z drugimi športi pri njej ni tekmovanja, medalj, meritev, nihče ne ocenjuje, kako si videti v določenem položaju. Pomembno je le, da ga narediš po svojih najboljših močeh, saj je le v tem primeru učinek pravi. »Poleg tega po vadbi nikoli nisem bil utrujen. Prav nasprotno, imel sem več energije, lažje sem se koncentriral in bil sem mirnejši, kar mi je pomagalo že pri študiju in mi še danes pri obvladovanju vsakodnevnega stresa v službi.«
Od telovadbe do duhovnosti
Vadi redno, vsak dan od 30 minut do ene ure, joga pa mu pomaga na več načinov. »Na telesni ravni mi pomaga ohranjati gibljivost. To se mi včasih sicer ni zdelo zelo pomembno. Danes, pri štiridesetih, pa je nepogrešljivo za ohranjanje zdravja. Z jogijskimi vajami krepim stabilizatorje trupa – mišice, ki so izjemnega pomena za preprečevanje poškodb pri drugih športih, s katerimi se ukvarjam. Z njimi se obvarujem bolečin v hrbtu in številnih drugih pogostih težav. Z jogo se učim pravilnega dihanja tudi v najbolj stresnih situacijah. Pomaga pa mi tudi pri umirjanju in usmerjanju misli. Večkrat sem se udeležil mednarodnih seminarjev za inštruktorje joge.« Naredil je mednarodni izpit za inštruktorja joge v vsakdanjem življenju – sistema, ki ga je ustanovil priznani učitelj Paramhams Sri Swami Maheshwarananda. »To je oblika joge, ki je prilagojena potrebam sodobnega človeka, je pa obenem zakoreninjena v starodavni jogijski tradiciji. Obsega tako telesne vidike joge kot dihalne vaje ter tehnike koncentracije in meditacije. Tako da lahko v jogi v vsakdanjem življenju po mojem mnenju vsak najde, kar pri jogi išče – od preproste telovadbe do najglobljih duhovnih jogijskih učenj.«
V Indiji je nehal jesti meso
V obdobju, ko se je začel ukvarjati z jogo, je spontano spremenil tudi prehrano. »Pri svojem prvem obisku Indije sem imel na začetku kar nekaj prebavnih težav. Ker sem vedel, da bom tam nekaj časa in da domačini niti ne znajo dobro pripravljati mesa, če ga ne jejo, sem se odločil jesti tako kot oni. Večinoma so laktovegetarijanci, kar pomeni, da ne jedo mesa in rib, uživajo pa mleko in mlečne izdelke. Po nekaj mesecih take prehrane sem se odlično počutil.« Doma je nekaj časa spet jedel meso, a se je počutil bistveno drugače kot v Indiji, zato se je vrnil k vegetarijanski prehrani. »Začel sem izključno zato, ker sem se bolje počutil, po vseh teh letih pa je danes pomemben vzrok za moje vegetarijanstvo tudi etični vidik. Vendar se mi zdi to precej osebna odločitev. Sam sem se pač tako odločil in sem prepričan, da je bila to zame dobra odločitev.«
Joga za nosečnice
Ljubezen do joge predaja naprej. Zaradi pomanjkanja časa trenutno vodi le eno vadbo na teden, a z velikim veseljem. »Poučevanje zahteva od inštruktorja nenehno izobraževanje. Tako se, tudi kadar vadim sam doma, velikokrat sprašujem, kaj bi še lahko povedal o neki vaji in o njenih učinkih svojim vadečim.« Njegove vadbe v ljubljanskem društvu Joga v vsakdanjem življenju je pred leti obiskovalo kar nekaj nosečnic. Poleg tega so ga drugi inštruktorji pogosto spraševali, kaj lahko in česa naj ne svetujejo nosečnicam. Zato je bila njegova odločitev za vadbo z njimi logična. »Svoje zdravniško in jogijsko znanje lahko združim in koristno uporabim. Rad delam z nosečnicami. To je moj poklic in za to sem se izobraževal dolga leta. Mi je pa tudi všeč in me dodatno izpolnjuje.« Zato jo vodi prostovoljno. Vadba joge ima številne koristi, ki gredo bistveno dlje od navadne »telovadbe«. »S tehnikami sproščanja, dihalnimi vajami in meditacijo lahko zmanjšamo strah in tesnobnost, ki sta v nosečnosti, predvsem pa pred porodom, dokaj pogosta. Z raziskavami so pokazali, da so se nosečnice, ki so vadile jogo, manj bale poroda. Njihovi porodi so bili lažji, hitrejši in so se manjkrat končali z nujnim carskim rezom. Seveda je tu še blagodejen učinek na plod oziroma kasneje na novorojenčka. Stres, tesnobnost, strah slabo vplivajo na pretok krvi skozi posteljico in povzročijo zastoj plodove rasti ali prezgodnji porod. Poleg tega vemo vse več tudi o vplivu stresa na nevrološki razvoj ploda. Spopadanje s stresom, ki ga ponuja vadba joge, je tako seveda zelo koristno ne le za nosečnico, ampak tudi za njenega otroka.« Zato dr. Lučovnik svojim zdravim pacientkam, ki so v nosečnosti lahko dejavne, pogosto svetuje prav jogo. »Seveda je intenzivnost telesne aktivnosti odvisna od tega, koliko so bile aktivne pred zanositvijo. Povem jim sicer, katere vrste telesne aktivnosti so bolj in katere manj priporočljive v nosečnosti. Kot vsaka vadba tudi joga ne bo ustrezala čisto vsem, je pa gotovo ena najpriporočljivejših telesnih aktivnosti v nosečnosti,« zaključuje.
Vaje, ki med nosečnostjo niso primerne
»Predvsem se morajo nosečnice izogibati čezmernemu raztezanju. Gibljivost je v nosečnosti zaradi hormona relaksina, ki ga izloča posteljica, pa tudi drugih hormonov, fiziološko povečana. Ekstremni jogijski položaji so zato odsvetovani. Odsvetujem tudi položaje, pri katerih se medenica odpira. Ti lahko povzročijo bolečine v medeničnem obroču. Bistveno koristneje je izbrati vaje za krepitev mišic, ki medenico stabilizirajo (sklepe medenice držijo skupaj). Seveda so po 20. tednu tu še vaje na hrbtu, ki lahko privedejo do slabše venske vrnitve krvi zaradi pritiska noseče maternice na spodnjo votlo veno. Nekatere nosečnice s tem nimajo težav, nekatere pa imajo tovrstne težave tudi pred 20. tednom. Zato je dobro, da vadbo za nosečnice, joga tu ni izjema, vodi nekdo, ki pozna posebnosti telesne vadbe v nosečnosti.«
Joga je ena najpriporočljivejših vadb v nosečnosti.
Seveda le, če jo vodi inštruktor z zadostnim znanjem, ki zna jogijske vaje prilagoditi fiziološkim in anatomskim spremembam v nosečnosti. »V tem primeru lahko jogo začnejo vaditi nosečnice že v prvem trimesečju in z nekaj omejitvami nadaljujejo vse do poroda. Vadba pa je zelo priporočljiva tudi po njem. V nosečnosti so koristi res številne.« Z vadbo ženske ohranjajo gibljivost telesa. »Ohranjajo, ne pa povečujejo, saj so vse vezi in sklepi v nosečnosti gibljivejši. Čezmerno raztezanje v nosečnosti je zato lahko škodljivo, saj nosečnice zaradi hormonskih sprememb sklepe lažje spravijo v nenaravne položaje, pri čemer lahko pride do poškodb in bolečin. Poleg ohranjanja zdrave gibljivosti z jogo aktiviramo stabilizatorje trupa in medenice. S tem preprečujemo bolečine v medeničnem obroču in križu, ki so zelo pogosta težava v nosečnosti. S krepitvijo stabilizatorjev trupa lahko preprečimo ali vsaj zmanjšamo tveganje za nastanek diastaze rektusov. Za učenim imenom se skriva razmik preme trebušne mišice (lat. m. rectus abdominis). S tem ko okrepimo notranjo enoto trebušnih mišic, ki je ena od mišičnih skupin, ki skrbijo za stabilizacijo trupa, manj obremenjujemo zunanje mišice, med katerimi je tudi prema trebušna mišica. Zato manjkrat pride do razmika. Krepimo lahko tudi mišice medeničnega dna, kar dokazano zmanjšuje urinsko inkontinenco po porodu. Prav tako se med vadbo joge nosečnica nauči te mišice zavestno sprostiti, kar je pomembno za porod. Z jogo izboljšamo tudi predihanost pljuč, prekrvitev tkiv, manj je nevarnosti za nastanek strdkov v venah, ki so v nosečnosti pogostejši ...«
