S svojim znanjem pomaga ženskam, ki imajo hormonske motnje in je avtorica spletnih video vodenih programov Naravnega hormonskega ravnovesja, posebej prirejenih tudi za ščitnico. Po treh mesecih izobraževanja jih nauči primernega življenjskega sloga, kako do dobrega počutja, do več energije, da niso odvisne od prehranskih dopolnil, stimulansov, zdravil in kako razbremeniti ščitnico.
Danes prihaja do mnogih obolenj ščitnice prav zaradi napačnega življenjskega sloga, neustrezne prehrane, strupov, prebavnih motenj, oralne intolerance, ko telo ne zmore več obvladovati vseh negativnih vplivov in strupov iz okolja, ki jih vnašamo v telo. Medtem ko klasična medicina rešuje motnje v delovanju ščitnice z zdravili, jih funkcionalna medicina rešuje z ustrezno prehrano in primernim življenjskim slogom.
Kako vemo, da imamo težave s ščitnico
»Simptomi premalo delujoče ščitnice, ki je običajno najpogostejša motnja, so: izpadanje las, redčenje obrvi in trepalnic, tanki krhki lasje in nohti, pridobivanje na teži kljub dietam in vadbi, depresija, občutek strahu, nezainteresiranost, tesnoba, nizek tlak, zebe nas, utripanje vek, povišana vrednost holesterola, suha koža, bolečine v mišicah in sklepih … V zporedno se lahko pojavijo še druge avtoimunske bolezni, bolečine sklepov, zaprtost, upočasnjena metabolizem in prebava, mravljinčaste roke in noge, hladne roke in noge, omedlevica, kronična utrujenost, megleno mišljenje, počasne misli, težko osredotočenje, neplodnost in težave z zanositvijo, nizek libido, izrazita rdečica na obrazu, zabuhlost obraza, zastajanje vode … Simptomi preveč delujoče ščitnice pa so izrazito hujšanje, morda tudi oblivanje, palpitacija srca, anksioznost … Temu rečejo, da je ščitnica podivjala. Terapije so krute, ki ščitnico ubijajo, hočejo jo odstraniti. V resnici gre lahko samo za neravnovesje, ščitnica je preveč obremenjena. Tudi preveč delujoča ščitnica se po funkcionalni medicini lahko uravna s prehrano in življenjskim slogom,« zatrjuje Simone Godina, ki ženskam, ki še niso rodile, svetuje, da si »uredijo ščitnico«, še zlasti, če ima tovrstne težave kdo v družini, in tudi če še ne občutijo težav, kajti te lahko izbruhnejo šele po porodu.
Simone Godina tudi opozarja, da standardni testi ne pokažejo vedno motenj v delovanju ščitnice, kljub težavam z njo.
Vzrokov motenj ščitnice je več
Vzrokov za motnje v delovanju ščitnice je več: disfunkcija hipofize, pretvorba ščitničnega hormona T4 v T3, pomanjkanje hranil, vsrkavanje, hormonsko neravnovesje ostalih hormonov – adrenalna disfunkcija in estrogenska dominanca, prepustnost črevesja in povezava s prehrano. Tudi stanje črevesja vpliva na delovanje ščitnice, pogost vzrok za motnje je tudi disfunkcija hipofize. Hipofiza izloča hormon TRH (thyrotropin releasing hormon) ali tiroliberin oziroma sproščevalni hormon tirotropina - TSH (tyroidstimulating hormon), pa tudi prolaktin. Če imamo disfunkcijo v hipofizi, pomeni, da lahko ščitnica normalno deluje, samo »ukaza« iz hipofize ni in TRH hormon je ne stimulira. Vzroki so povišan kortizol, to pomeni stres. Stres je lahko tudi prehranski, ni nujno, da je samo čustven, da preveč skrbite, da nosite v sebi bremena … Kortizol dvigujeta neustrezna prehrana in intoleranca na določeno hrano, delovanje hipofize lahko moti kontracepcija. Ker gre za umetno hormonsko stanje in hipofize ni treba stimulirati, tako se ta poleni in ne daje pravih signalov za tvorjenje ščitničnega hormona tiroksina (T4). V takem primeru test pokaže normalno vrednost TSH, kot da ščitnica deluje normalno, počutje pa je kljub temu slabo.
Previdno z dodajanjem joda
Če imamo nizko raven hormona T4, Simone Godina svetuje, da odkrijemo vzrok zato in da vzpostavimo pravilno povezavo v delovanju hipofize in ščitnice. Hrana in življenjski slog sta pri tem zelo pomembna. »Če, denimo, čezmerno telovadite, tečete ali se športno udejstvujete, si lahko še povišate kortizol in tako še bolj motite celotno zadevo. Ni tako preprosto, 'manj jej, pa več telovadi', to je lahko tudi kontraproduktivno. S tem, ko manj jemo, tudi ustvarjamo stres v telesu in smo spet v začaranem krogu. To je prvi vidik. Drugi vidik pa je pretvorba T4 v T3. Če imamo dovolj T4 oziroma ga jemljemo kot zdravilo, kar je koristno, je potem vprašanje, ali se bo ta T4 spremenil v aktivni T3 ali pa v reverzni T3. Če je ta pretvorba v telesu ustrezna in učinkovita, potem imamo dovolj energije. To se pretvarja v črevesju in jetrih. Imeti moramo torej zdrav prebavni sistem, da se pravilno tvori, in potrebna so tudi določena mikrohranila, vitamini in minerali, ki so ključni za pravilno delovanje ščitnice, denimo selen in jod, ki je halogeni element in če ga primanjkuje, nastopijo težave. Ščitnica je lahko obremenjena s težkimi kovinami. V periodnem sistemu so v vrsti, kjer je jod, brom, klor, flor in živo srebro. Ščitnica jih lahko pomotoma vsrka in je tako nasičena z njimi, nima pa dovolj joda. Vzrokov za pomanjkanje joda je torej več in le dodajanje joda ni vedno koristno, pri avtoimunskem obolenju ščitnice je lahko tudi kontraproduktivno.«
Brezglutenska dieta
Sogovornica na delavnicah in spletnih seminarjih uči, kako lahko hormonsko neravnovesje urejamo s prehrano. »Ključna sta prehrana in stanje črevesja, ker se pretvorba hormonov dogaja tudi v prebavilih. Če imamo preveč negativnih bakterij, določene proizvajajo tudi ksenoestrogene in endotoksine, ki motijo hormonsko stanje.« Pri avtoimunskem obolenju ščitnice Simone priporoča hrano brez glutena in tudi drugih prolaminov. Vsakokrat, ko vnesete gluten, preobremenjen imunski sistem ne ve, ali gre za gluten, kot antigen ali tkivo ščitnice in napada oboje. Kot opaža, se večina ljudi napačno loteva brezglutenske diete. Komercialni izdelki brez glutena niso pravilna dieta za avtoimunski spektrum. Obvezno priporoča tudi regeneracijo prepustnega črevesja, ki je eden ključnih faktorjev nastanka avtoimunskih bolezni, izmed katerih je najbolj pogosta prav na ščitnici.
Prehrana za ščitnico – sezonska, lokalna, ekološka
»Za razbremenitev ščitnice je ključno izločiti sladkor, rafinirana škrobna živila in tudi rafinirana živila brez glutena.« Pri problemih avtoimunskega spektra ščitnice svetuje, da je koristno izločiti živila, ki vsebujejo sestavine, ki lahko posnemajo tkivo ščitnice, kot so gliadin, zein in kazein. Telo lahko še druge proteine prepozna kot lastno tkivo, odvisno od tega, kakšna je disfunkcija in toliko zaostri dieto. Priporoča avtoimunsko dieto, ki razbremenjuje imunski sistem. To je tudi prehrana, ki jo priporočajo zdravniki funkcionalne medicine.
Sogovornica ni navdušena nad paleo avtoimunsko dieto, ker si jo večina narobe razlaga in poje vse preveč komercialnih živalskih izdelkov napačno hranjenih živali in jajc. V praksi se ne obnese dobro, ker ima večina žensk moteno presnovo beljakovin zaradi premalo želodčne kisline in prebavnih encimov.
»Pogosto je avtoimunsko obolenje ščitnice samo ena od avtoimunskih reakcij, večina nas ima več kot eno, pač odvisno od genetike. Najboljše se je izogibati vsem žitom in soji, stročnice in semena pa je treba pravilno pripraviti za uživanje. Kaljenje, fermentiranje, namakanje in pravilno kuhanje, da so lažje prebavljivi in čim manj obremenjujejo imunski sistem.«
Svetuje, da se vsaj v fazi razbremenjevanja organizma osredotočimo na celostna živila, kot so različne vrste zelenjave, tako podzemne kot tudi nadzemne, vključno s križnicami, ki jih pripravljamo na pari ali kuhamo. Tudi kakovostno pašno meso ali proste reje ter divje vrste rib. Pa jajca v manjših količinah, če jih prenašamo. Meni, da je škoda, da se ženske s problematično ščitnico izogibajo križnicam, ker so te ključne pri presnovi estrogenov, ki so tudi eden izmed motilcev delovanja ščitnice, saj »kradejo« ščitnične hormone, če imamo estrogensko dominanco. Izbrati pa je potrebno ustrezne količine in jih pravilno pripraviti za uživanje.
Opozarja na jod, ki ga ščitnica vsekakor potrebuje, lahko pa ji tudi škoduje. »Živila in dopolnila, ki vsebujejo jod, so lahko problematična ali koristna. Treba je upoštevati stanje ščitnice, zdravila, pravilno testirati njeno delovanje, preden se lotimo dodajanja večjih količin joda. Priporočljiva je enostavna prehrana brez različnih industrijskih izdelkov. Najboljša je lokalna, sezonska, ekološka,« sklene sogovornica.
