Hvaležna sem vam za vse napotke, saj sem že kar nekaj težav uspela odpraviti z naravnimi pripomočki.
Sanjam o tem, da bom nekega dne sama pripravljala vse dobrote, o katerih pišete. Do takrat sem, žal, prisiljena jemati prehranska dopolnila. To ni majhen finančni zalogaj, vendar vidim, da se mi stanje izboljšuje, zato bom vztrajala. Trudim se izbirati naravne izdelke, ki pa niso poceni. Kako naj sploh vem, ali bo to, kar kupim, učinkovalo?
Pri nekaterih prehranskih dopolnilih opažam, da se »starajo« hitreje, kot jih uspem porabiti. Alge v prahu se čisto strdijo, laneno olje je že nekajkrat postalo žarko, pa nisem porabila niti pol steklenice. Tudi pri probiotikih sem opazila, da se je spremenila barva vsebine v kapsulah, in se sprašujem, ali to pomeni, da niso več učinkoviti.
Ne vem, kaj delam narobe. Bi lahko del olj, vitaminov ali probiotikov zamrznila, da bi dlje zdržali? Zdi se mi predrago, da bi vse kupovala v majhnih pakiranjih, po drugi strani pa je škoda polovico zavreči, ker nima več učinka.
Zelo bom vesela, če mi boste pomagali najti kakšno rešitev.
Manica iz Zagorja
Če želimo živa in učinkovita prehranska dopolnila, bomo največ prihranili, če se bomo poglobili v drobni tisk, še preden kaj kupimo. Večina prehranskih dopolnil na trgu je namreč mrtva, še preden jih primemo v roke. Le registrirana naravna zdravila morajo dokazati, da so učinkovita tudi zadnji dan svojega roka uporabnosti. Za prehranska dopolnila ni teh zahtev, zato se tudi ponudba zelo razlikuje.
Večina proizvajalcev kupuje sestavine na svetovnem trgu, in te romajo z enega konca našega planeta na drugega, dokler jih nekdo ne kupi, zmeša in zapakira v skladu z zadnjimi »modnimi smernicami«, ki veljajo v tej branži.
Tako kot pri živilih tudi pri sestavinah za prehranska dopolnila zakonodaja ne predvideva omejitev pri kumulativni starosti sestavin. Normalno bi bilo, da bi rok uporabnosti kamilic, alg ali kakšnega olja začel teči tisti trenutek, ko bi jih nabrali. Enako naj bi veljalo tudi za mleko, meso, žita ..., pa v praksi ni tako.
»Pomlajevanje« surovin? Ko podjetje, ki proizvaja kakšno prehransko dopolnilo, nabavlja surovine na trgu, jih sicer mora nabaviti in uporabiti v času roka uporabe, vendar ko iz njih naredi svoj izdelek, se »življenjska ura« sestavin nastavi na novo. V praksi to pomeni, da je v neki začimbni ali zeliščni mešanici lahko uporabljena kakšna rastlina, ki je bila nabrana pred enim letom, druga pred osmimi meseci, tretja pa pred tremi. Ko pa se vse skupaj znajdejo v čaju, tinkturi ali kakšnem drugem pripravku, se računa, kot da se je njihov rok uporabe začel, ko so jih zapakirali na novo. Roki se seveda lahko tudi podaljšajo.
Če je nekdo kupil deset mesecev staro posušeno rastlino in iz nje naredil tinkturo, se ta uradno »začne starati« šele od tega trenutka in ima rok uporabnosti praviloma dve leti. In če za izdelavo kreme, zobne paste ali mila nekdo uporabi tinkturo, ki se ji rok uporabnosti izteče čez mesec dni, bo za kremo začel veljati rok uporabnosti tisti trenutek, ko bo narejena, četudi so v njej izvlečki rastline, ki je bila mogoče nabrana pred tremi leti.
Kot vidite, je dobre izdelke najbolje začeti iskati s spoznavanjem proizvajalcev. Tisti, ki sami pridelujejo svoje surovine ali imajo stalne partnerske dobavitelje, ponujajo izdelke, narejene z neprimerno bolj svežimi in močnejšimi učinkovinami, kot preprodajalci ali »garažni prepakiralci«, ki nabavljajo to, kar se da kupiti na prostem trgu.
Zato najprej vzemite pod drobnogled proizvajalce in se odločite, komu boste zaupali svoj denar. Tudi v poplavi prekupčevalcev se najdejo takšni, ki sami pridelujejo in predelujejo, so vredni zaupanja in vztrajajo pri kakovosti, kljub temu, da ta vse bolj izgineva iz sodobnega gospodarstva. Osebno vedno preverim, kdo in kako izdeluje kakšno prehransko dopolnilo ali zeliščni pripravek, od kod so surovine, ali so te certificirane kot ekološke ali, še bolje, biodinamične.
Naslednji pomemben kriterij je proces proizvodnje. Pri aloe veri, recimo, ni vseeno, ali so sok stisnili naravnost v steklenico ali pa so ga naredili iz zgoščene sestavine in ji dodali vodo ter konzervanse. Razlika je podobna kot pri sokovih – obstaja velika razlika med matičnimi sokovi, pridobljenimi s stiskanjem neposredno v steklenico, ki jim ni nič odvzeto in nič dodano, in tistimi, ki so enkrat že bili pregreti, zgoščeni, shranjeni, potem pa transportirani, še enkrat pregreti, zmešani z vodo in napolnjeni kot stoodstoten sok. Si predstavljate, da nekdo izsuši vodo iz vašega telesa, vas prepelje na drugi konec planeta in vas potem zmeša z novo vodo? Boste to spet vi?
Še pozornejši je treba biti pri izbiri ponudnikov zeliščnih pripravkov in alg. Slednje so zelo občutljivo blago in kaj hitro se na trgu najdejo tudi takšne, ki so kontaminirane z nesnago iz morij in oceanov.
Zelo malo ponudnikov ponuja alge, ki jih sami vzgajajo, sušijo in kontrolirajo, se jih pa splača poiskati. Tiste, ki so res posvečeni temu, kar ponujajo, ki imajo znanje in izkušnje, hitro prepoznate in ločite od trgovcev, ki vam ne morejo ponuditi nobenih konkretnih informacij o ozadju svojih izdelkov.
Posebno pozornost zahtevajo tudi prehranska dopolnila, ki vsebujejo maščobne kisline omega 3, pridobljene iz morskih rib. Ker tudi ribe živijo vse bolj »umazano življenje«, je njihovo meso vse bolj obremenjeno s težkimi kovinami. Tudi pri takšnih izdelkih se lahko zanesete le na ekološki certifikat (če obstaja) ali na natančno kontrolo kakovosti. Le peščica svetovnih ponudnikov se lahko pohvali s tem, da preverjajo vse vhodne sestavine tudi glede vsebnosti težkih kovin.
Med podatki, ki jih je vredno preveriti, je tudi tehnologija, ki jo proizvajalec uporablja. Pri hladno stisnjenih oljih, ki vsebujejo veliko maščob omega 3, je zelo pomembno, da so bila že med stiskanjem obvarovana pred oksidacijo. To je možno le, če je olje stiskano pod vodo ali v brezzračnih razmerah. Žal tega ne zmorejo standardne stiskalnice malih ponudnikov. Takšna olja morajo biti shranjena v temnih steklenicah in hladnem prostoru.
Pri nakupu čajev je dobro posegati po takšnih, ki so nepredušno zaprti ali celo vakuumsko zapakirani, s čimer so dobro obvarovani pred oksidacijo.
Če kupujete kapsule, tablete ali praške, je treba vedeti, da kapsule najbolje varujejo pred oksidacijo, vendar morate prebaviti tudi material, iz katerega je kapsula narejena. Tablete (stisnjena suha snov) niso problematične, če so zapakirane in vsako iztisnete pred uporabo. Razsute tablete so veliko občutljivejše za oksidacijo, in če jih je v pakiranju več, jih je dobro takoj po odprtju prerazporediti v več temnih stekleničk. Oksidacija pa bo najbolj prizadela sestavine, ki so v prahu. Da to preprečimo, je alge, zeolit in druga prehranska dopolnila v prahu dobro že takoj po odpiranju razporediti v manjše kozarčke, ki jih pustimo zaprte do trenutka, ko pridejo na vrsto za hitro porabo. V praksi tako npr. 250 ml ječmenove trave, zeolita, morskih alg razporedimo v pet stekleničk po 50 ml. Napolnimo jih čisto do vrha, nepredušno zapremo ter damo na temno in hladno mesto. Enak postopek je koristen tudi za podaljševanje učinkovanja prehranskih dopolnil v kapsulah.
Če takšne izdelke pustimo v originalni embalaži, bomo pri vsakem odpiranju v embalažo spustili zrak, ki bo iz dneva v dan povzročal več oksidacije – ker je v embalaži vse več praznega prostora. Zato učinka npr. ječmenove ali pirine trave, alg in podobnega ne moremo primerjati na začetku in koncu uporabe. Tisto, kar uživamo zadnje dni, je praviloma že razdišano in brez moči.
Kako podaljšati življenjsko dobo oljem? Enak postopek uporabimo tudi pri ohranjanju občutljivih olj. Če že kupite npr. 250 ml olja, ga takoj prelijte v stekleničke po 50 ali 100ml. Shranite jih v hladilniku ali drugem temnem in hladnem prostoru. Stekleničko, ki jo uporabljate, obvezno shranjujte v hladilniku in porabite v enem tednu. Tako bo tudi zadnja še vedno neoksidirana in učinkovita.
V naši hiši vse temne stekleničke shranimo, ker pridejo prav za prelivanje občutljivih olj, tinktur ...
Zelo občutljivim oljem, kot je laneno, lahko po odprtju dodamo žlico olja pšeničnih kalčkov, ki je odličen vir vitamina E in naravni konzervans, ki preprečuje oksidiranje občutljivih olj. Lahko ga dodate tudi drugim dragocenim oljem omega 3, da jim podaljšate uporabnost. Hkrati pa boste vsakič ob omega 3 zaužili vitamin E.
Kako ohranjati moč protiobikov? Če se spomnite starih domačih jogurtov in kislega mleka, veste, da so probiotične bakterije živahne in se nenehno razmnožujejo, dokler jim v kozarčku ne zmanjka hrane. Njihovo delovanje smo prepoznali tudi po dvignjenih pokrovčkih na lončkih.
Današnji probiotiki v mlečnih izdelkih so bolj zaspane narave in celo na sobni temperaturi ne kažejo veliko volje do življenja. Zato jogurt ostane enako kisel tudi nekaj tednov, kar bi ob prisotnosti naravnih mikroorganizmov bilo nemogoče. Prav zaradi jalovosti sevov, ki se uporabljajo v sodobnih fermentiranih napitkih, za obnovo črevesne flore uporabljamo predvsem seve v obliki kapsul ali posebnih napitkov.
Te izdelke je dobro hraniti v hladilniku. Če kapsule probiotikov niso že zapakirane tako, da je vsaka obvarovana pred zrakom, je tudi te dobro prerazporediti v stekleničke, ki mirujejo do trenutka, ko jih potrebujemo.
Ker se za kapsule uporabljajo liofilizirani sevi (takšni, ki so jih uspavali z mrazom), lahko izboljšamo njihov učinek in razbremenimo svojo denarnico tako, da probiotike pred uporabo aktiviramo. Že s tem, da odpremo kapsulo in vsebino stresemo v mlačno vodo (ogreto največ do temperature telesa) ali mlačno mleko (probiotične bakterije imajo rade mlečni sladkor), jih bomo nežno predramili in celo spodbudili, da se dodatno namnožijo, preden jih pošljemo na fronto v svoje črevesje. Mešanje in dodajanje zraka proces še okrepi.
Tako tudi vsebnost mikroorganizmov pomnožimo, kar pomeni, da z eno kapsulo pokrijemo potrebe dveh ali več oseb in tako občutno prihranimo oziroma omogočimo, da lahko bolj redno uživamo probiotike, ne da bi nas to finančno obremenilo.
Zaščita pred vlago. Pri praškastih oblikah magnezija, gline, soli, betainklorida ... je najpomembnejša zaščita pripravka pred vlago. Ta sicer moči izdelkov ne uniči, jih pa strdi ali namoči, s čimer nam oteži uporabo.
Slika otrdelega prahu: Težko je pravilno uporabiti »okamnele« praške.
V zadnjem času se veliko govori o magneziju. Ta je vpleten v več kot 300 encimskih procesov, zato vsako pomanjkanje izzove zelo dolg seznam težav, ki jim težko najdemo vzrok. Če se odločite za uporabo magnezija v obliki citrata ali klorida, je najpomembneje, da ga hranite v zrakotesni embalaži, ki onemogoča vlagi, da se poveže z izdelkom.
Zaščita pred vlago je pomembna tudi pri zeliščnih soleh, začimbah, kavi, žitni kavi. Če še niso v steklenih kozarcih z zrakotesnimi pokrovi, jih tja spravite takoj po odpiranju. Če jih dodajate v jedi, čaje, vročo vodo ..., nikoli ne odpirajte kozarcev direktno nad paro, ker tako najhitreje navlažite vsebino. Če se ne morete upreti navadi, da so vam ti izdelki na dosegu roke pri štedilniku, jih razdelite na majhne deleže, enega imejte ob štedilniku, da ga boste zelo hitro porabili, preostali vas bodo počakali na suhem in temnem mestu.
Okvirček
Zakaj prehranskih dopolnil ne zamrzujemo? Čeprav so dokazali, da sušenje z zmrzovanjem (t. i. liofiliziranje) lahko ohrani veliko kakovostnih sestavin – ta oblika zamrzovanja ni primerljiva s tem, ko sami damo izdelek v zamrzovalno skrinjo, ki živilo počasi ohlaja.
Sploh če posegamo po naravnih izdelkih, moramo vedeti, da se velik delež njihovih zdravilnih moči skriva v učinkovanju biofotonov. Z zamrzovanjem pa biofotone dokazano skoraj uničimo, zato navkljub ohranjanju lepega videza to zagotovo ni dober način shranjevanja pripravkov.
Brez večjih izgub lahko zamrzujemo le sestavine, ki vsebujejo zelo malo vode (npr. posušena semena), saj v tem primeru zamrzovanje ne poškoduje celičnih struktur.
Na poti
Če gremo na pot ali če probiotike nosimo v torbici, jih je dobro zapakirati tako, da so čim manj izpostavljeni vlagi, nihanju temperature in svetlobi. Poiščite za ta namen temno stekleničko in jo obvijte z robčkom, polstenim ovojem, dajte v staro volneno rokavico ali zagotovite kakšno drugo izolacijo.
