Misli, ki nas rade čisto potiho črvičijo, zvenijo približno takole: če bi si le malo bolj upala; če me ne bi tako skrbelo, kaj si bodo drugi mislili; če bi bil malo samozavestnejši … Taki dvomi niso povsem neutemeljeni, saj je res težko najti neko zlato sredino med pogumom in zaletavostjo, med pravo mero samozavesti in nesramno aroganco, med zaupanjem v lastno presojo in starim dobrim pregovorom, da več glav več ve … Zato je dobro najprej premisliti, kaj pravzaprav pomeni biti samozavesten.
Strokovnjaki pravijo, da samozavestni ljudje predvsem vedo, kdo so, kaj je njihov cilj, kaj jim dobro dene, poznajo svoja občutja in potrebe ter jih tudi pokažejo. Vendar takoj dodajo, da dokončnega in za vedno veljavnega odgovora ni. Ljudje se spreminjamo, prav tako naša samopodoba, cilji, presoja in še kaj. Odmerek samozavesti, s katerim se rodimo in začnemo svojo življenjsko pot, ne ostane enak do konca. Spreminja se čisto tako kot mi sami, pri čemer lahko na marsikaj vplivamo – zagotovo tudi na našo samopodobo in samozavest.
Način, kako gledamo nase, je po zadnjih znanstvenih izsledkih le 50-odstotno gensko pogojen, 30 odstotkov dodajo zgodnje izkušnje, torej otroštvo, vse drugo pa je gnetljiva snov, ki jo lahko oblikujemo in preoblikujemo tudi sami. Gre za dinamičen proces, ki se odvija vse življenje, nanj pa vplivajo na eni strani nove izkušnje, dosežki, pridobljene sposobnosti itn., na drugi strani pa tudi dvomi, strahovi, razočaranja in podobne negativne izkušnje.
Šele okoli 50. leta se naše značajske lastnosti najizraziteje izrišejo in je naša samopodoba najbolj utrjena, a ni treba čakati do te starosti, da bi bili samozavestnejši. Skušajmo si samozavest okrepiti s treningom. Kako je mogoče, da bi se dalo natrenirati nekaj takega neoprijemljivega? Strokovnjaki opozarjajo, da ima vsaka misel tudi določen telesni odziv. Prav to pa je osnova, na kateri si lahko samozavest okrepimo, če poznamo prave načine, kako to storiti. Predstavljamo vam vaje za – zdrav ego!
Potrkajmo na les
Nikar prehitro ne zavrnimo vraževerja. Raziskave so pokazale, da je do neke mere koristno, saj nam pomaga naloge opraviti manj krčevito in stresno. Mala, drobna vraževerna gesta nas sprosti, zato smo manj prestrašeni in posledično – samozavestnejši. Držimo pesti, da bi res delovalo.
Čas vadbe: 5 sekund.
Z nasmehom, prosim
Navzdol ukrivljeni kotički ustnic povzročajo slabo voljo, četudi zanjo sploh ni razloga. Tako sta pač povezana telo in duh. Prav tako velja tudi nasprotno: navzgor ukrivljena kotička ustnic oblikujeta smehljaj, ki nas spravlja v dobro voljo, čeprav morda ni pravega razloga za smeh.
Čas vadbe: 1 sekunda.
Ponosna drža za uspeh
Se pogosto ujamete, da sedite z naprej nagnjenimi in upognjenimi rameni? Je vaša drža sključena? Nemudoma se vzravnajte in posledice vas bodo presenetile. Že samo ponosno vzravnana drža izboljša našo samopodobo in nas dela odločnejše.
Čas vadbe: 20 sekund.
Prijaznost nam daje krila
Lepa beseda med čakanjem v dolgi vrsti pred blagajno, nasmeh, ki ga podarimo vozniku v sosednjem avtu pred rdečim semaforjem, prijazen pozdrav z nekaj dodanimi besedami … to so majhne reči. A z velikimi učinki! Dajejo nam občutek, da je vsak človek pomemben, tudi mi.
Čas vadbe: 3 sekunde.
Očesni stik
Morda na začetku ne bo šlo zlahka – ljudi glejmo prijazno v oči tako dolgo, dokler sami ne umaknejo pogleda. Začnimo pri prijateljih in v družinskem krogu, kasneje to razširimo na naključne ljudi, denimo na sopotnika v javnem prometu. In zakaj pravzaprav? Ker očesni stik krepi občutek jaza. Dominanten pogled pa nam daje občutek, da nas drugi spoštujejo.
Čas vadbe: 10 sekund.
Prijetna dišava
V pogovorih se bolje odrežejo tisti, ki prijetno dišijo, pravijo znanstveniki. Zato ne zanemarjajmo ustne higiene, uporabljajmo osvežilne bonbone, ustno vodo in imejmo v torbici osvežilni robček, ki prijetno diši. Seveda sodi zraven tudi parfum.
Čas vadbe: 2 sekund.
Hitro gibanje
Včasih naša hoja bolj spominja na meglo, ki se vleče, kot na odločen korak. Bolj ko se človek zaveda svojega cilja, bolj nagel in trden je njegov korak. Prav tako izžareva več samozavesti. Najsi bo v pisarni, doma, trgovini, na kateremkoli delovnem mestu – dodajmo svojemu gibanju nekaj energije.
Čas vadbe: 1 minuta.
Fotografije najdražjih
Doma si uredimo kotiček za dobro počutje, v katerem obesimo ali postavimo uokvirjene fotografije svojih najdražjih. To nam bo dajalo občutek, da smo ljubljeni, saj so to ljudje, ki so nam blizu in nas z njimi povezuje vzajemno čustvo. Kadar ne gre vse po načrtih, se podajmo v naš kotiček in spet bomo čutili, da smo cenjeni. To nam bo zagotovo pomagalo najti novo moč v sebi.
Čas vadbe: 3 minute.
Skodelica kave
Od dve do tri skodelice kave človeku okrepijo pozitivno naravnanost. Nihče ne ve natanko, zakaj je tako, a to niti ni pomembno. Dokler nam skodelica kave prinaša veselje, nam zvišuje zbranost in nas dodobra predrami, je prav, da si jo privoščimo kot mali obred.
Čas vadbe: 5 minut.
Sproščeno in mirno dihanje
Vznemirjen človek diha neenakomerno in preveč plitko. Vtis, ki ga naredi na okolico, ni najboljši. Kot da ni zares suveren. Tudi glas ne zveni polno. S pravilno dihalno tehniko, ki temelji na globokem in počasnem dihanju, bomo ohranjali svoje možgane dobro prekrvljene. Zavestno nadzorujmo dihanje: vdihnimo skozi nos, globoko, vdihnjen zrak naj doseže prepono in trebuh, izdihnimo pa počasi skozi usta. Ne dihajmo sunkovito, temveč v pravilnem, umirjenem ritmu. Mir se bo kar sam naselil v nas, naš glas pa bo zvenel veliko prepričljiveje.
Čas vadbe: 10 minut
Moč ljubezni
Psihologi ugotavljajo, da se ženske in moški vseh starosti počutijo bolje, če so v kakovostni zvezi. Za samske lahko povsem enako vlogo odigra krog dobrih prijateljev.
