Ta strah pa ne spodjeda le naših odnosov, temveč tudi škoduje našemu celotnemu življenju. Da bi ga premagali, ga moramo najprej dodobra spoznati. Poskušajmo razkrinkati, kakšen je v resnici, od kod izvira in kakšni so njegovi prepoznavni znaki. Predvsem pa razmislimo, kako se ga znebiti.
Sem žrtev strahu pred izgubo?
Vsakdo ga pozna, ta strah pred izgubo. Že poimenovanje samo jasno pove, kaj tiči v njegovem bistvu. To je bojazen, da bomo ostali brez nekoga ali tudi brez nečesa. Seveda so situacije, ko je tak občutek povsem naraven in celo upravičen: denimo ko hudo zboli ljuba oseba. Vendar se pri nekaterih ljudeh razvije intenzivnejša stopnja takega čutenja. Takrat govorimo o strahu pred izgubo kot fobiji. Ta sploh ni povezana z resnično nevarnostjo, da bi nekoga izgubili, temveč je povsem iracionalna in človeka pripelje do pretiranih reakcij. Kako pa vemo, ali smo žrtev strahu pred izgubo? Če prepogosto – ali pa celo ves čas – razmišljamo, da bi lahko izgubili partnerja, družino, prijatelje, službo ali kaj podobnega, je sum o fobiji upravičen. Na zunaj se kaže tudi kot ljubosumje, pretirano oklepanje, želja po nadzoru, celo kot napadi panike.
Preberite tudi: S toploto nad tumorje.
Nemalokrat sežejo korenine, ki napajajo strah pred izgubo, daleč v otroštvo. Strah pred izgubo se pojavi pri tistih, ki so bili v otroštvu zanemarjeni ali zapuščeni, pa tudi pri tistih, ki so bili premočno navezani na starše. Vsekakor se strah pred izgubo ne konča z otroštvom – lahko se vleče kot dolga temna senca skozi vse življenje.
Negativne posledice za odnos
Če občuti eden od partnerjev izrazit strah pred izgubo, je skoraj nemogoče, da to ne bi obtežilo odnosa. Običajno je v njem premočno navzoča težnja po nadzoru, pretirano oklepanje drugega, tudi ljubosumje. Vse našteto so pravzaprav le zunanji simptomi, strah pred izgubo se odraža tudi kot neko osnovno nezaupanje, kot nenehen dvom o drugih ljudeh. Lahko je povezan tudi z določenimi situacijami. Ker se ta fobija kaže tako različno, je seveda zelo obremenilna za vsakogar, ki ga dobi v svoj primež. Človek, ki se boji izgube, lahko kaj hitro podleže tudi občutku manjvrednosti. Pretnja izgube nečesa, kar nam je ljubo in pri srcu, se zlahka naveže na občutek, da tega nismo vredni oziroma da sami po sebi nismo dovolj vredni ter da nas osmišlja in nam daje vrednost le nekaj zunanjega, torej tisto, za kar se bojimo, da bomo izgubili.
Uprimo se
Strah pred izgubo je globoka in dobro prikrita fobija, zato se ga je treba lotiti temeljito in premišljeno. Poskusimo.
- Predstavljajmo si svoj strah
Vsekakor je za to, da premagamo strah pred izgubo, treba spoznati, kako zelo iracionalne so osnove, iz katerih izhaja in črpa hrano zase. Zato je treba čim natančneje razumeti, česa nas je pravzaprav strah –nekemu splošnemu strahu pred izgubo je treba dati čim konkretnejšo vsebino in ime. Kar se da stvarno je treba dojeti tudi vse občutke, ki ga spremljajo, ter vedenje, ki a ga ta strah sproža.
2. Govorimo in pišimo o strahu
Nikar ne ostajajmo s svojim strahom pred izgubo sami. Pogovorimo se o njem s partnerjem ali osebo, ki ji zaupamo. Tudi sami v sebi lahko opravimo dober in temeljit dialog – tako da pišemo. Bodimo pri tem odkriti in si brez izmikanja ali olepšav priznajmo, česa se zares bojimo. Poglobimo se tudi v razlog, zakaj se bojimo. Bodimo pozorni na to, ali obstajajo kakšne konkretne okoliščine, ki nam bolj kot druge vzbujajo strah. Je ta povezan s konkretnimi dogodki? Predvsem pa razmislimo o tem, ali je povezan z resničnostjo. Vedeti moramo, da lahko postane strah v človekovi glavi in domišljiji prava pošast. A če to pošast poimenujemo, opazujemo ter začne dobivati konkretne poteze in lastnosti, bo postala bolj obvladljiva.
3. Ne dovolimo, da bi nas posrkala negativna spirala
V veliko pomoč je, če si skušamo izostriti zavedanje danega trenutka, saj se tako naučimo živeti zdaj in tukaj. Le tako, da smo trdno navzoči v sedanjosti, lahko premagamo negativne misli, ki so povezane s slabimi izkušnjami ali vsemi tistimi težavami, ki jih slutimo v prihodnosti. Z zavedanjem sedanjosti si krepimo zmožnost premagovanja strahov in se učimo sprejemati okoliščine, ki jih ne moremo nadzorovati ali spremeniti.
4. Okrepimo si samozavest
Pomanjkanje samozavesti in samospoštovanja gre rado z roko v roki z visokimi zahtevami, ki jih postavljamo sami sebi. Če se ne cenimo dovolj, se poudarjeno osredotočamo na lastne neuspehe in predvsem na tisto, česar nam ni uspelo doseči. Začnimo pisati dnevnik in vanj beležimo vse, kar smo dosegli in na kar smo ponosni. Svoje dosežke označimo tudi vizualno, tako da jih bomo opazili takoj – denimo z risbo ali vedro nalepko ipd. To nam bo koristilo predvsem v času, ko stvari ne bodo tekle gladko. Naj začne pozitivno zmagovati nad vsem negativnim v našem življenju.
5. Bodimo dobri s seboj
Ljudje s strahom pred izgubo pogosto pozabljajo, da so tudi sami, brez drugih, vredni spoštovanja. Ker se preveč osredotočajo na druge ljudi, se sami sebi ne zdijo dovolj dobri. Šele preko drugega določajo svojo vrednost in pri tem pozabljajo na lastne potrebe in želje. Zato si je treba čisto načrtno vzeti čas zase, biti sam s seboj. To naj bodo naši posebni trenutki, ko počnemo nekaj, kar smo imeli zmeraj radi ali pa smo si že dolgo želeli storiti. Ni treba, da je to skok s padalom ali kaj podobno adrenalinskega – tudi večer ob knjigi ali prijetna kopel je že nekaj.
Kaj pa ko ne zmoremo sami?
Strah pred izgubo je lahko resen in globok problem, ki ni zlahka obvladljiv. Tudi ni na voljo nobene čudežne tabletke, ki bi izničila iracionalni svet in pregnala strahove. Če zgoraj opisanih pet korakov ne privede do izboljšanja, ne oklevajmo z obiskom pri svetovalcu, terapevtu ali psihologu. Ob strokovni pomoči je mogoče doseči polno radost v življenju, ne da bi ga zastrupljal večen strah pred izgubo ljube osebe ali stvari.
