Obstaja kar nekaj človeških navad, ki veljajo za družbeno nesprejemljive ali pa ljudi v naši bližini precej motijo. A čeprav se jih izogibamo in jih skušamo z leti odpraviti, so nekatere med njimi presenetljivo koristne za naše telo in zdravje, kažejo raziskave.
Če bi vas zdajle odkrito vprašali, koliko vas rado brska po nosu ali kdo od vas urinira med prhanjem, verjetno ne bi dobili iskrenega odgovora. To dvoje namreč spada med navade, ki družbeno niso sprejemljive, nad katerimi se okolica zgraža in ki bi jih morali opustiti že v otroštvu. In kar nekaj takih človeških navad je, ki se jih bodisi sramujemo bodisi izredno motijo naše bližnje. A samo zato, ker jih drugi ne sprejemajo, še ne pomeni, da so te navade kakor koli škodljive za naše zdravje in jih družba zato ne odobrava. Marsikatera neprivlačna navada vašemu zdravju veliko bolj koristi kot škoduje.
Nemirnost
Pa ne tista notranja nemirnost, ki je nihče ne vidi, temveč zunanja, ki gre marsikomu v naši bližini močno na živce: tresenje z nogo, potrkavanje z nohti po mizi, igranje z lasmi, klikanje kemičnega svinčnika … Vse tisto, kar počnemo skoraj nezavedno zaradi nemirnosti, druge pa motnje, ki jih povzročamo s temi dejanji, močno motijo. A naslednjič ko boste s tem koga motili, mu pojasnite, da s tem pravzaprav delate uslugo svojemu telesu. Kakršni koli gibi, ki jih izvaja vaše telo, namreč porabijo neki del kalorij. In tresenje z nogo in podobne zgoraj omenjene navade lahko v enem dnevu vaše telo olajšajo za kar sto kalorij. Kar je pravzaprav precej lahka vadba, če upoštevamo, da vse to počnete skoraj nezavedno.
Preberite tudi: V Goričanah konec tedna več kot 500 parkeljnov.
Pljuvanje
Kadar gledate nogometno tekmo, na kateri igralci vsake toliko precej neprivlačno pljuvajo po zelenici, vas verjetno kar zmrazi. Pljuvanje nikakor ne velja za privlačno lastnost, a vendarle ima zelo dobro opravičilo. Normalno dihanje skozi nos segreje vdihan zrak, zaradi česar se pretvori v vlago. Zaradi tega telo absorbira več vlage. Med fizično aktivnostjo pa navadno dihamo skozi usta, zaradi česar se poveča izločanje sline, kar pa oteži naše dihanje. Da dihalni proces olajšamo, moramo odvečno slino izločiti, kar pomeni izpljuniti. Pljuvanje med fizično aktivnostjo torej izboljšuje dihanje, vendarle pa priporočamo, da to počnete takrat, ko ni nikogar v bližini.
Žvečenje
Žvečenje žvečilnih gumijev samo po sebi ne velja za neprivlačno navado, lahko pa postane nevzdržno, kadar nekdo nenehno žveči in žvečilni gumi valja po ustih. A čeprav v nekaterih okoliščinah ta navada velja za nekulturno, raziskave kažejo, da žvečenje žvečilnih gumijev pripomore k boljšemu učenju in izpolnjevanju testov, izboljšuje osredotočenje, ostri spomin in pomaga omiliti stres.
Grizenje nohtov
Grizenje nohtov in obnohtne kožice ni privlačna navada, a vendarle močno pripomore k dvigu odpornosti. Pod in okrog nohtov se namreč zadržuje kar precej bakterij in umazanije, tudi če so na videz čisti. Z grizenjem nohtov in obnohtnega predela te bakterije zaužijemo, s čimer pa v telesu sprožimo odziv imunskega sistema, ki ne samo, da se bori proti tem tujkom in je zato bolj aktiven, temveč je izpostavljen tudi večji paleti bakterij. Tako je zmožen prepoznati več tujkov in groženj in se pozneje v življenju proti njim boriti.
Vrtanje po nosu
Kot otroci smo to počeli vsi. Si vrtali po nosu in jedli njegovo vsebino. V odrasli dobi je to povsem nesprejemljivo, zato nas večina noče priznati, da to občasno še vedno počnemo. A raziskave kažejo, da ta navada lahko pripomore k boljšemu imunskemu sistemu. Podobno kot grizenje nohtov. Poleg tega pa vsebina nosu (tako imenovane mucke) vsebuje sestavine, ki pomagajo preprečevati zobno gnilobo, kažejo raziskave.
Neredno prhanje
Ne pravimo, da morate povsem zanemariti prhanje, a pretiravanje z njim prav tako ni priporočljivo. Naša koža in lasje so namreč prekriti z naravno prisotnimi olji, ki varujejo in hranijo kožo, s prepogostim prhanjem pa to naravno zaščito kože izpiramo. Tako kožo oropamo naravne navlaženosti in bakterij, ki skrbijo za prožnost kože in njen sijaj. Pretiranemu prhanju se torej izogibajte, bo pa vašemu zdravju koristilo tudi, če ga boste na primer enkrat na teden ali štirinajst dni kar preskočili.
Uriniranje pod prho
Tudi če ne boste priznali, vemo, da ste vsaj enkrat v življenju to že storili. Kako? Ker naj bi kar 75 odstotkov ljudi vsaj enkrat v življenju lulalo med prhanjem. In čeprav nam je to nerodno priznati, gre za dejanje, ki je predvsem koristno za zdravje naših stopal. Kadar uriniramo med prhanjem, navadno uriniramo po svojih stopalih in prstih, s čimer preprečimo razvoj glivičnih obolenj. Amonijak in sečna kislina, ki sta prisotna v našem urinu, namreč pomorita vse morebitne glivice in bakterije, prisotne na stopalih in med prsti, ki bi se lahko razvile v hujše obolenje.
Preklinjanje
Preklinjanje ni samo nevljudno in nekulturno, temveč – zlasti pri ženskah (kako dvolično!) – tudi neprivlačno. A raziskave kažejo, da so ljudje, ki redno in odprto preklinjajo, veliko bolj iskreni in odprti od tistih, ki se nenehno grizejo v jezik in previdno izbirajo besede. Preklinjanje naj bi bilo tudi učinkovito pri blaženju bolečine. Kadar zaradi bolečine preklinjate, naj bi bila bolečina znosnejša. V neki študiji se je izkazalo, da so ljudje, ki so dlan pomočili v ledeno vodo in medtem preklinjali, kar za petdeset odstotkov bolje prenašali bolečino zaradi ledu kot tisti, ki niso preklinjali.
