In Ridomil, Antracol ali Dithan niso aspirini, povsem nedolžna sredstva za varstvo rastlin. Na vrtovih je uporaba klasičnih kemičnih sredstev za varstvo rastlin skrajno nevarna tudi za naše zdravje.
Zdaj na paradižniku še ni krompirjeve plesni. So pa številne težave, vzrok pa so premrzle noči in prevroči dnevi. Zvijanje listov je posledica premočnega sončnega obsevanja in ne škodi samim rastlinam. Zato ukrepanje ni potrebno. Rumene lise na spodnjih listih, kjer pa ostajajo listne žile še zelene, je pomanjkanje magnezija. Lise so posledica prehladne zemlje in pregnojenih rastlin. Če lise ostajajo na spodnjih listih in se ne širijo na liste nad plodovi, ukrepanje sploh ni potrebno. Lahko pa rastline škropimo z morskimi algami, ki večinoma vsebujejo tudi magnezij.
Preberite tudi: To so čudoviti poletni šopki! Kliknite TUKAJ!
Večina rumenih listov paprike je posledica prehladne zemlje. Nekatere sadike so si že opomogle, če so kvalitetne. Drugim pomagamo tako, da jih poškropimo z listnimi gnojili in/ali algami ali pa rastlinskimi izvlečki. Teh najdemo v bolje založenih trgovinah veliko. Tudi namočene koprive in gabez, skupaj z algami, bodo pomagali. Večina peg na listih paprike je posledica bakterijskih napadov, ne pa glivic. Torej ne bodo pomagali zgoraj omenjeni pripravki. Za uporabo bakrenih listnih gnojil je še prezgodaj, saj so rastline še majhne. Če se odločite zanje, potem delajte izmenično, danes bakrena listna gnojila, čez dan ali dva aminokisline ali alge in ponovno baker …
Samo krompirjevo plesen pa lahko napadete z rmanovim, timijanovim, bezgovim pripravkom, samo v skrajni sili žajbljev čaj, tudi pripravek iz sode bikarbone, a čili v tem primeru ni potreben, in pa razredčeno mleko bodo varovali paradižnik, pa tudi jajčevec pred težavami. V trgovini dobite pripravke, ki vsebujejo rastlinske izvlečke, tudi vrbovo lubje, predvsem pa aluminijev sulfat, ki res dobro deluje na glivice plesnivke. Tudi uporaba bakrenih listnih gnojil je boljša kakor pa uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Kdor misli, da zdaj, ko paradižnik komaj cveti, nimajo negativnega učinka na naše zdravje, se moti. Še bolj zmotno pa je mišljenje, da bo to tretiranje zadoščalo do konca rastne dobe. V času hitre rasti ne bo zadoščalo niti za en teden.
Toča in neurja
Žal so letos tudi neurja že naredila ogromno škode prav po vseh krajih Slovenije. Mnogi so povsem obupani in objavljajo številne slike poškodovanih posevkov. Naj najprej povem, da si številne rastline na vrtu opomorejo. Tako ni potrebe po ponovnem sajenju paprike, paradižnika, vnovični setvi fižola … rastline so že naredile močne koreninske sisteme. Zato je bolje pomagati že posajenim rastlinam, če jih ni popolnoma zadelalo v tla. Najprej počakajte z odločitvijo, kaj storiti s poškodovanimi vrtninami, počakajmo teden dni po dogodku, ne odločajmo se takoj. Takoj po dogodku rastline samo poškropimo s pripravki, ki vsebujejo morske alge ali vrbovo lubje ali katere druge rastlinske izvlečke. Med domačimi pripravki pride v poštev le čaj iz ognjiča, pa še tega naredimo kar močnega (dobra pest listkov na liter vode). Aminokislinski pripravki, koprive in podobno pridejo na vrsto šele, ko opazimo ponovno rast.
Res smo včasih uporabljali bakrene pripravke, a so jih že dolgo nazaj nadomestile alge in kasneje aminokisline. Šele ko se posevek povsem posuši, očistimo rastline poškodovanih poganjkov in listov, kjer je mogoče. Včasih je bolje kar pustiti vse skupaj. Šele zatem posevek poškropimo tudi z ustreznimi pripravki. Predlagam žajbljev čaj, čaj rmana, njivske preslice, pripravek iz sode bikarbone ali v trgovini kupljene pripravke iz aluminijevega sulfata. Vsem dodamo še pripravke, ki vsebujejo aminokisline.
Pogosto je potrebno tudi gnojenje, saj točo običajno spremljajo močnejši nalivi. Potem ko neurja minejo, vsaj okopljemo in dodamo nekaj komposta. No, v takem položaju res koristijo tudi namočene koprive ali namočen kompost, ki delujejo hitreje. Rastline potrebujejo hranila namreč takoj.
Ja, vreme v Sloveniji je res pestro in običajno je tako tudi prav. Tako je vedno na voljo tema za pogovore. A letos je res že preveč pestro.
