Turistična patrulja

Draga hrana in pijača, a odlični razgledi in prijazni domačini

Zoran Franc
24. 8. 2018, 13.38
Posodobljeno: 24. 8. 2018, 13.39
Deli članek:

Obiskali smo mestece Komen. Tja smo poslali Ganca Erica, ki si je mestece ogledal v družbi svojih sinov.

osebni arhiv
Eric z otrokoma.jpg

Eric je že stari znanec turistične patrulje in se je na obisk slovenskih mest odpravil že večkrat, a tokrat prvič v družbi svojih dveh sinov Tarasa in Doriana. Pravi, da je bila pot zaradi tega še lepša in bolj zanimiva, a na trenutke tudi zahtevnejša, saj je bilo nekaj stvari treba prilagoditi tudi njima in njunim potrebam. Imeli so se lepo in z izleta prinesli ogromno lepih spominov kljub nekaj neljubim dogodkom na poti.

ARHIV
komen, ocene.png

V Sloveniji že 11 let

Eric, ki prihaja iz Gane, se je v Slovenijo preselil pred enajstimi leti. Takrat ga je v Slovenijo pripeljala ljubezen. Tri leta za tem sta se mu v Sloveniji rodila sinova dvojčka, brez katerih si danes ne predstavlja življenja. Pove, da je življenje v Sloveniji lepo, a pogosto tudi težko. »Težko bi rekel, da je vse samo lepo. Veliko je prilagajanja, odrekanja … Verjamem, da je velikokrat težko že vam, a verjemite, da je tujcu še težje,« razloži. »Slovenijo imam rad, privadil sem se že,« še doda Eric.

Na pot so krenili pripravljeni

Eric o kraju, preden smo ga poslali na pot, še ni slišal. Zato se je še pred začetkom poti predhodno pozanimal, kaj v kraju videti in doživeti. Preveril je tudi spletno stran Občine Komen, kjer si je nabral še nekaj dodatnih informacij o kraju. »Stran je precej dobro narejena.

ARHIV
komen, nagrajenci.png

Primerna je tudi za turiste, saj je na vrhu zavihek, ki omogoča prevode v angleščino, nemščino pa tudi v italijanščino. Priznam, da sem bil sicer nekoliko zmeden, saj te klik na zavihek turizem odpelje na novo spletno stran Štanjel, zato sem vse skupaj preveril še na zemljevidu in ugotovil, da sta kraja zelo blizu drug drugemu,« pove Eric. Preveril je tudi prometne povezave iz Ljubljane do Komna, a žal mu niso znali podati pravih informacij, kako priti do kraja. Zato se je odločil, da se na pot odpravi z avtom, kar je bilo tudi najenostavneje za pot z razbojniškima sedemletnikoma.

V Ticu dobili napotke, pa tudi spominček

Na pot so se odpravili v petkovem jutru, okoli osme ure zjutraj. Erik pove, da je pot hitro minila, na poti pa ni bilo večjih težav. Tako on kot otroka so uživali v vožnji in odkrivanju slovenskega Krasa. »Priznati moram, da me je prepričala narava. Dolina preseneča s kamnitimi izboklinami. Precej drugače je, kot sem si predstavljal,« razlaga Eric. Do Komna so prispeli po dobri uri vožnje, parkirali avtomobil in si ogledali kraj. »V bistvu ni bilo nikjer nikogar, zato sem uporabil telefon in se spomnil na kraj, ki ga omenjajo na spletni strani, Štanjel. Preveril sem tudi, kje je turističnoinformativni center (Tic), in ugotovil, da ga v Komnu ni, zato smo se odpeljali do Štanjela. Tam smo obiskali Tic. Sprejela nas je prijazna informatorka, ki nam je ponudila številne brošure in mape ter nam tudi predlagala, kaj si naj ogledamo. Povedala je, da popoldne prirejajo brezplačno lutkovno predstavo za otroke, kar smo seveda hitro vzeli na znanje in umestili na urnik,« pove Eric. V turističnoinformativnem centru so imeli tudi manjšo galerijo spominkov. »Na policah so bili razstavljeni različni rokodelski izdelki, ponudba medu in vin. Po predlogu prijazne informatorke sem se odločil za nakup lokalne vrste vina teran,« pove Eric.  

osebni arhiv
Grad štanjel.jpg

Predstava je otroka navdušila

Po obisku Tica so se odpravili na sprehod po Štanjelu, se izgubili med ozkimi uličicami, nato pa počakali na začetek otroške lutkovne predstave. Predstava, ki je trajala dobro uro, je otroka navdušila. »Priznati moram, da sta se zelo vživela. Prijetno ju je bilo opazovati,« pove Eric. Po predstavi so se odpravili na grad. Eric pove, da je grad lepo urejen in obnovljen. Predvsem pa pohvali razgled nad Krasom. »Navdušil me je mir, hribčki, ki po posajeni po okolici, in ogromno gozdnih površin. Čudovito zeleno naravo tako dopolnjujejo kamnite hiše, ki so raztresene naokoli. Očarljivo,« pripoveduje.

ARHIV
komen, +-

Draga mesna plošča

Po ogledu sta Taras in Dorian začela tožiti po hrani, zato so se odločili, da si privoščijo prigrizek kar na gradu. »Postregli so nam s ploščo pršuta, sira in kruha. Odlično je bilo, a priznati moram, da me je presenetila cena. Za dve plošči in dve vodi sem odštel 18 evrov, kar se mi zdi precej drago,« pograja ponudbo Eric. Po malici so se nato znova podali na raziskovanje. Odpravili so se po grajski poti do Ferrarijevega vrta. Eric pove, da sta otroka uživala v parku in svoj čas namenila predvsem igri. Pritegnila ju je lepo urejena okolica s stopnicami do otočka na sredini. Ker se je dan počasi prevešal v večer, so se fantje odpravili do hotela, kjer je Eric že pred dnevi organiziral nočitev. »No, tukaj pa se je zgodba malce zapletla. Ko smo prispeli, nam je gospod povedal, da so žal zasedeni in da naša soba ni prosta. Tako smo ostali brez prenočitve. Vprašal sem, kako je to mogoče, pa mi ni znal povsem odgovoriti. A so nam ponudili alternativo in tako smo nočili v Braniku, kraju, ki je približno pet kilometrov oddaljen od Komna. Tam so nas toplo sprejeli in nam razkazali veliko in lepo urejeno sobo. Precej utrujeni od celodnevnega raziskovanja smo hitro zaspali,« pove Eric. Naslednje jutro so si privoščili zajtrk, nato pa se spet odpravili na raziskovanje po Krasu.

Obisk mizarske delavnice

Privoščili so si vnovični sprehod skozi mestece Komen, se sprehodili tudi skozi tržnico, kjer so prodajali predvsem med, zelenjavo, sadje, vino, žganje in nekaj suhe robe ter si tam kupili nekaj sadja za čez dan. Nato so se odpravili tudi do mizarja, ki jih je z veseljem sprejel v svojo delavnico in jim razkazal stroje in predstavil svoje delo. »Otrokoma se je zdela mizarska obrt precej zanimiva. Pa tudi jaz še nisem stopil ravno v mizarsko delavnico. Lepo sta sodelovala z gospodom, ki je v spomin vsakemu posebej izdelal še lesen spominek. To je bilo zanju največje doživetje celotnega izleta,« razlaga Eric. Po ogledu so se odpeljali do Štanjela, si tam ogledali še cerkev in se sprehodili po starih ozkih uličicah, nato pa si privoščili kosilo. »Z otroki ne gre ravno odkrivati kulinaričnih dobrot, zato smo si privoščili dunajski zrezek in ocvrt krompirček. Dobro je bilo, porcija je bila velika, cena pa solidna,« pove Eric. Po kosilu so si privoščili še sladoled, nato pa se počasi odpravili nazaj proti Ljubljani.

osebni arhiv
mizarstvo makovec.jpg

»Kraj je izjemno lep, a menim, da ta kraški biser lahko ponudi mnogo več, kot smo doživeli. Pograjal bi tudi nočitve, ki so v kraju precej drage pa tudi cena hrane ni ravno prilagojena bolj plitkim žepom, čeprav bi težko rekel, da gre za kaj posebnega. Pod črto, lahko povem, da smo se imeli lepo, veliko smo doživeli in skupaj smo preživeli čudovit vikend,« na eni strani pograja in hkrati pohvali Eric.