Spomin seže v davno pomlad, ko sem v cvetu prve ljubezni legel z njo med cvetje bohinjskih travnikov. Preplet razcvetele opojnosti barv in vonjav, brenčanje čebelic in žaganje škržatov, polna pljuča svežine življenja in rahel privid modrine neba na jezerskem zrcalu ... to je zame Bohinj, podoba raja.
Od tod vodijo poti v bohinjske planine, ko zajameš sapo ob blagodejnih melodijah kravjih zvoncev ... in stopiš naprej v osrčje očaka Triglava. Letos so Bohinjci dvanajstič zapovrstjo pripravili Mednarodni festival bohinjskega cvetja.
Preberite tudi: To so čudoviti poletni šopki. Kliknite TUKAJ!
Že stoletja botaniki preučujejo bohinjski zaklad – bogastvo travniškega in alpskega cvetja. Zaklad mora biti tam, koder je doma. In obiskati ga moraš, ne odtrgati in odnesti! Zato sem med majskim festivalom zaman iskal stojnice z alpskim cvetjem. To je bilo vsepovsod okrog nas.
Pripravili pa so vódene botanične izlete s cvetličnim kosilom ter izobraževalne in ustvarjalne delavnice za vse generacije; tudi predavanja, strokovne posvete in simpozij o prvem vzponu na Triglav. Uživaj na travniku in Jezerska promenada so poimenovali skrbno tematsko pripravljeni tržnici v Bohinjski Bistrici in v Ribčevem lazu, nedaleč od znamenite cerkvice sv. Janeza, največkrat upodobljene simbolne podobe Bohinja. Tržnici z izbrano lokalno in vseslovensko ponudbo pridelkov in izdelkov, na katerih ni manjkalo bohinjskih sirov, jezerskih in potočnih postrvi, tradicionalnih bohinjskih žgancev iz koruze trdinke, mesnin, pijač ter sadja, zelišč in zelenjave.
Dogodek so popestrile prodajne razstave ročnih del in spretnosti, od znamenitih gorjuških pip, pletenja slamnatih doužnjekov in košar do lončarstva in umetniške keramike. Zvočno so ga obarvali nastopi različnih glasbenih skupin. Zelo dobro so bile obiskane delavnice za šolarje, ki so spodbujale h kreativnosti in hkrati utrjevale zavest o tem, čemur rečejo – bohinjsko.
Festival alpskega cvetja so slovesno odprli 26. maja s fotografsko razstavo Triglav in triglavske rožice pred Kulturnim domom v Bohinjski Bistrici in z gledališko-glasbeno prireditvijo ob 240. obletnici prvega pristopa na Triglav v njem. Zaključili pa v nedeljo, 10. junija, v Centru Triglavskega narodnega parka v Stari Fužini s predstavitvijo knjige Triglav 240.
Na poti domov sem razmišljal, da je bržkone Bohinj najlepše opisal nestor alpinizma na Slovenskem dr. Julius Kugy: »Bohinjska dolina – dolga odprta kotlina, skozi katero se pretaka v skalah rojena Savica s svetlo zelenimi vilinskimi vodami, sočnimi travniki z idiličnim čarom, iz tihega miru pozdravljajoče prijazne vasi, okrog gore slikovitih obrisov, zavite v temne smrekove gozdove, v višavah na oblakih praznični prestol Triglava.«