Zelenjavni vrt v juliju

Vsak dan kaj novega

Redni obhodi po vrtu prinesejo vsak dan kaj novega. Pobiramo pridelke, pregledujemo rastline, če jih morebiti ni napadla kakšna bolezen ali škodljivec, dognojujemo vrtnine, ki potrebujejo malo več hranil, pobiramo tudi seme in seveda še vedno tudi sejemo in sadimo.

Zato tudi tisti, ki si želite začeti vrtnariti, pa ste prepričani, da ste vse zamudili in da morate počakati na naslednjo pomlad, pozabite na to. Vrtnine se po primernem času setve in presajanja med seboj razlikujejo in čisto v vsakem mesecu se najde kar zajetna množica. Tudi julija.

Zamudniki lahko še julija presadite pozne sorte kapusnic.

Kaj sejemo in sadimo?

O dnevih za list sejemo rukolo, radič za rezanje sorte tržaški solatnik, jesenske sorte endivije in jesenske ter zimske sorte radiča. Če ste slednje sejali že junija, je sedaj čas, da jih presadite na stalno mesto. Pazite, da bo radič rasel čim bolj stran od peteršilja. Sejemo tudi poletne sorte solat, ki so odporne proti suši in vročini. Sorti, ki zelo dobro prenašata vročino in sušo, sta rozetasta till in krhkolistni poletni čudež. Sorte, ki dobro prenašajo vročino, vendar zahtevajo zalivanje, če nastopi suša, so: mehkolistna glavnata ovation in štirisezonski čudež, krhkolistna glavnata great lakes, rozetaste hardy, pocarde in rubinette.

Ob dnevih za list sejemo tudi sladki komarček, saj je del, ki ga uživamo pravzaprav skupek odebeljenih listnih stebel, izmenjujoče se zloženih v bel gomolj, čebulo.

Sadike endivije: Če smo že junija sejali endivijo, jo sedaj presadimo.

Zamudniki lahko še julija presadite pozne sorte kapusnic. Zelje in cvetačo bomo pobrali enkrat do prve slane, glavnati ohrovt bo zdržal tudi zimske temperature pod ničlo, listnati in brstični ohrovt pa nizke temperature skorajda potrebujeta, da se del škroba spremeni v sladkor in postanejo listi in brsti še slastnejši. Kakšna vitaminska bomba sredi zime, ko sveže zelenjave primanjkuje! Zato nikar ne pozabite na njiju.

Med tem, ko poletne sorte pora že pobiramo, je sedaj čas, da presadimo na grede mlade sadike zimskih sort pora. Posadimo jih globoko, da se bo razvil čim večji svetel del. Pozneje ga prav v ta namen nekajkrat še osujemo.

Ob dnevih za korenino ponovimo setve korenčka in rdeče pese, nastopil pa je tudi čas za gomoljnice in korenovke, ki jih bomo uživali preko cele zime, črno redkev, strniščno repo in podzemno kolerabo.

Poberemo seme kapusnic, korenja, peteršilja, rdeče pese, blitve in jih primerno shranimo.

Vestno pobiramo pridelke

Za nekatere zelenjadnice velja, da bodo bolj cvetele le, če bomo plodove sproti pobirali, preden dozorijo do konca. Primer so stročji fižol, kumare, bučke, buče, tudi paprika in paradižnik. Če pustimo na rastlini denimo kumaro dozoreti do konca, dobi rastlina sporočilo, da je njen razvojni krog končan, z zrelim plodom in semeni je poskrbljeno za njeno potomstvo. Zato bo prenehala nastavljati nove cvetove.

Sort radiča je ogromno, tako jesenskih kot tudi zimskih.

Kako pravilno zalivamo?

V tem času se že lahko pojavljajo daljša sušna obdobja, zato je pomembno, da namenimo tudi tej težavi nekaj besed. Da se izognemo zalivanju, tla zastremo z zastirko. Ta resnično pripomore k ohranjanju vlage v tleh. Za zastirko lahko uporabimo slamo (ki naj bo iz ekoloških kmetij), seno, pokošeno travo (preden jo položimo na grede, jo dan ali dva sušimo), listje (razen kostanjevega, orehovega in hrastovega, ker vsebujejo višje vrednosti taninov, ki ovirajo razvoj drobnoživk), samonikle rastline (gabez, ki je bogat s kalijem, koprive, ki bogatijo tla z dušikom, njivsko preslico, ki je bogata s kalcijem), rman, gozdno praprot, bezgovo listje (odganjajo škodljivce), plevel, ovčjo volno, kitajski trstikovec (miskant), kompost …

Zastirko redno obnavljamo, saj se organski material počasi razgrajuje. Debelina zastirke naj bo od dva do tri centimetre. Če je pretanka, nismo naredili skoraj nič, tla se bodo ob dolgotrajni suši prej ko slej osušila, pa še plevel nam bo nagajal. Če je zastirka predebela, lahko pride do pomanjkanja kisika v tleh, ki je potreben tako za korenine rastlin, kot za v tleh živeče organizme. Za slednje bo tudi premalo svetlobe.

Sicer pa velja zlato pravilo: zalivamo redko in takrat obilno. Če namreč vsako jutro z zalivalko po malem prilijemo vsaki rastlini le manjšo količino vode, nismo naredili nič. Voda bo s površine tal hitro izhlapela, pa tudi korenine rastlin bodo zato rasle plitko pod površino tal. S takim koreninskim sistemom si ne bodo mogle pomagati z oskrbo vode, ki se nahaja v globljih plasteh tal. Z obilnejšim zalivanjem pa spodbudimo rastline, da razvijejo globlje korenine. Da se prepričamo, ali smo zalili dovolj, nekaj minut po končanem zalivanju z lopato odgrnemo zemljo do globine korenin – do te globine morajo biti tla namočena. Najboljši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj. Izparevanje vode bo manjše, preprečimo pa tudi ožige listov. Zalivamo tik ob rastlini in ne pršimo po listih (razen izjem).

Kitajski trstikovec ali miskant se je kot zastirka zelo dobro izkazal.

Dognojujemo plodovke

Paradižniki, paprike, jajčevci, kumare, bučke potrebujejo nekaj več hranil kot preostale zelenjadnice. Zato jih v tem času, ko že nastavljajo plodove pognojimo z doma pripravljenim gnojilom iz navadnega gabeza. Navadni gabez vsebuje veliko kalija, ki je potreben za dober nastavek cvetov, zdrave plodove in na splošno za krepko rast celotne rastline.

Leseno, plastično ali stekleno posodo napolnimo z narezanimi deli gabeza in jih prelijemo s toliko vode, da so popolnoma pokriti. Pustimo stati v senčnem delu vrta. Vsak dan malo premešamo. Tekočina se bo penila in imela močen vonj. Ko se tekočina neha peniti, jo lahko uporabimo. Precedimo, enemu litru gnojila dodamo deset litrov vode, premešamo in zalivamo ob rastlinah tik pri tleh. Ne zalivamo po rastlinah.