Estrada

Omamno dišeča zdravilna vzpenjalka

Metka McCully Žigon, Zarja
6. 6. 2018, 16.01
Deli članek:

Žal skorajda pozabljena. Sama dišeče kovačnike (sicer je še veliko drugih vrst kovačnikov, ki pa ne dišijo) naravnost obožujem. Ganili so celo slavnega Shakespeara, ki jih omenja v svojih pesnitvah (Sen kresne noči). Dišečih rastlin se nikoli ne naveličam, in ker kovačnik tako omamno, sladko diši, sem raziskala vse mogoče načine njegove uporabe.

Revija Zarja

ZDRAVILO 

Dandanes so kovačniki malo uporabljani za zdravljenje, kar je škoda, saj sodobne raziskave potrjujejo številne koristne učinke. Razne vrste kovačnikov so za zdravljenje uporabljali že antični Grki. Zdravilni so listi, stebla in cvetovi, plodov pa se izogibamo, ker so strupeni.

Kovačnik vsebuje salicilno kislino, zato učinkuje protibolečinsko in tudi protivnetno. Z njim si pomagamo pri prehladih, gripi, vročini. Včasih so ga proti bolečinam uporabljali tudi pri porodih, danes pa se med nosečnostjo in dojenjem odsvetuje. Učinkuje tudi kot naraven antibiotik proti bakterijam (streptokokom in stafilokokom ter tudi proti bacilu tuberkuloze) in tudi proti virusom. Pomaga pri bolečinah, krčih. Novejše raziskave dokazujejo njegovo učinkovanje proti raku in tumorjem. Včasih so z njim zdravili tudi astmo, infekcije, čire ... Rastlina učinkuje diuretično in razstrupljevalno. V ta namen pripravimo poparek (iz cvetov, listov, stebla). Za razstrupljevanje ga uporablja tudi tradicionalna kitajska medicina. Učinkuje hladilno in je eno najpopularnejših kitajskih zelišč. Omenjen je že v knjigi kitajske medicine, izdane leta 659. Kitajci mu pravijo jin jin hua in ga uporabljajo pri vročičnih stanjih, infekcijah ter težavah v ustni votlini.

V Evropi so ga veliko uporabljali v srednjem veku za zdravljenje astme, čirov in slabosti. Sedaj pa ga uporabljajo pri glavobolih, vročinskih stanjih, vnetjih, dihalnih obolenjih, za povečanje odpornosti, za uravnavanje krvnega sladkorja, razstrupljanje …

Revija Zarja

Čaj iz cvetov

Uživamo ga pri respiratornih obolenjih in trdovratnem kašlju. Kombiniramo ga lahko z tudi z drugimi zdravilnimi rastlinami, ki se uporabljajo za podobne težave, kot so ameriški slamnik, slez, ingver ...

Poparek iz cvetnih popkov

Novejše raziskave pravijo, da pripravki s cvetnimi popki kovačnika preprečujejo raka na prsih. Najbolj pa pomaga pri prehladih, na začetku viroze ali gripe, pri glavobolu, bolečem grlu.

Sestavine:

-15 g posušenih cvetnih popkov kovačnika

-500 ml vode

S tem poparkom si lahko tudi izpiramo usta ali ga grgramo, če nas boli grlo.

Tinktura iz popkov

Uporabljamo jo pri prebavnih težavah, driski, gastritisu, zastrupitvah s hrano.

Cvetne popke namočimo v domače žganje ali vodko. Namakamo jih tri tedne, nato precedimo. Ob omenjenih težavah nakapljamo 3–6 kapljic tinkture v pol kozarčka vode. Pijemo trikrat na dan en teden.

Poparek iz stebel in skorje

Pijemo ga proti bolečinam in proti vročini. Tudi pri infekcijah, virozah.

Steblo oziroma lubje učinkuje diuretično, zato z njim zdravijo infekcije sečnih poti, ledvične kamne in preostale težave, povezane z ledvicami in sečili.

Listi kovačnika učinkujejo kot astringens. Poparek grgramo in si z njim izpiramo ustno votlino, kadar nas boli grlo ali imamo v ustih infekcijo. Pomaga tudi pri soru v ustih in Candidi albicans.

Revija Zarja

PREHRANA

Sirup iz cvetov

Je okusen, dišeč in zdravilen. Uporabljamo ga lahko le za sladkanje ob posebnih priložnostih ali za zdravljenje prehlada, nahoda in celo astme. Sama ga pripravljam podobno kot sirup iz bezgovih cvetov.

Sestavine:

-2 prgišči svežih cvetov kovačnika

-1 bio limona

-1 liter vode

-300–400 g sladkorja

-ščep citronske kisline (po želji ali pa sok še ene limone)

Priprava: Uporabimo le drobne in dišeče kovačnikove cvetke. Damo jih v lonec in prelijemo s prevreto, a ohlajeno vodo. Dodamo sladkor, citronsko kislino in limono, narezano na kolobarje. Pustimo namakati 24 ur. Nato precedimo, ne ožemamo in stiskamo preveč, ker sicer sok pogreni. Pijemo lahko takoj, razredčenega z vodo, ali pa ga prevremo in shranimo v sterilne steklenice.

Revija Zarja

Limonina pena z dišečim kovačnikom

Rahla in slastna sladica. Ne priporočam pa je nosečnicam in majhnim otrokom, ker je narejena s surovimi jajčnimi beljaki. Sestavine:

- 5 jajc -160 g sladkorja

-1 kozarec limoninega soka (3–4 limone)

-1 jušna žlica agaragarja ali želatina v prahu ali lističih

-posladkorjeni cvetovi kovačnika

Priprava:

Ločite beljake in rumenjake. Beljake stepite in dajte v hladilnik. Nato stepite rumenjake in sladkor v kremasto peno. Limonin sok počasi vtepite v peno. Vse skupaj segrejte v vodni kopeli in ves čas stepajte, da se zgosti in nastane krema. Pustite, da se nekoliko ohladi, medtem pa pripravite po navodilih z vrečke želatino (ali agaragar). Želatino vmešajte v kremo. Dodajte še sneg beljakov in vlijte v lepe skodelice. Okrasite s fino naribano limonino lupinico (bio) in posladkorjenimi cvetovi kovačnika.

Kako posladkorite cvetove

Delo je kar zamudno in je bolj za potrpežljive, a rezultat odtehta trud. Posladkorimo lahko veliko vrst cvetov in uporabimo za okraševanje sladic, tort, krem in sladoledov. Beljak stepemo v sneg in ga s čopičem namažemo na vsak cvetek posebej, položimo na rešetko ali peki papir in posujemo z drobnim kristalnim sladkorjem. Sušimo na zraku ali v pečici (pečico ogrejemo na največ 50 stopinj!).

KOZMETIKA

Kovačnik zaradi razkuževalnih in protivnetnih lastnosti uporabljamo tudi pri negi kože. Dobro se obnese pri izpuščajih, rdečicah, sončnih opeklinah. Saponini, tanini, eterična olja, antioksidanti, flavonoidi …, vse te sestavine, ki jih vsebuje kovačnik, koristijo tudi koži.

Zdravilna, dišeča kopel

Ker kovačnik učinkuje protivnetno, hladilno in antibiotično, ga uporabljamo tudi zunanje pri srbečici, osipu, izpuščajih in drugih kožnih težavah. Pripravimo si kopel iz cvetov.

Sestavine:

-1/2 skodelice posušenih cvetov kovačnika

Pripravimo poparek in ga zlijemo v kad z mlačno vodo. Ob navedenih težavah si tako kopel privoščimo od dva- do trikrat na teden.

Poparek iz cvetov uporabljamo tudi kot tonik za čiščenje kože, za posvetlitev kože, če imamo pegice ali druga neenakomerna obarvanja kože. Pomaga tudi pri sončnih opeklinah.

Iz kovačnikovih cvetov izdelujejo hidrolat in eterično olje. Oboje prekrasno diši. V aromaterapiji se uporablja za izboljšanje razpoloženja, proti depresiji, domotožju in tudi pri glavobolih živčnega izvora. Učinkuje proti stresu, pomirja.

Revija Zarja

Tekoče milo s kovačnikom

Diši tako opojno in romantično kot pomladna noč. Uporabimo ga za celo telo, lahko tudi kot šampon.

Najprej naredimo sami osnovo za tekoče milo ali kupimo že narejeno naravno tekoče milo, brez vonja in dodatkov.

Sestavine:

-250 ml naravnega tekočega mila

-2 žlici hidrolata jasminovih cvetov

-30 kapljic eteričnega olja kovačnika

-30 kapljic eteričnega olja limone

-1 žlička gela aloje vere

Priprava: Vse sestavine združimo in na rahlo premešamo. Nalijemo v embalažo s prišilko. Uporabimo lahko takoj.

VRT

Kovačnikov je ogromno vrst. V tem prispevku pišem o vzpenjavem, dišečem kovačniku, ki raste pri nas samoniklo v naravi. Obstajajo pa še okrasne vrste kovačnikov. Nekateri so vzpenjavi kot na primer: L. periclymenum, L. japonica, L purpusii. Vsi ti so tudi zdravilni in jih lahko uporabljamo enako kot L. caprifolium. Čudovita je tudi Lonicera fragrantissima, ki je listopaden grm in cveti sredi zime (januarja, februarja). Ima drobne, bele, dišeče cvetove, ki so užitni in tudi zdravilni. Poznamo pa še druge vrste, zimzelene, grme: Lonicera nitida, pileata ...), ki pa niso zdravilne in jih uporabljamo le v vrtnarstvu v okrasnih zasaditvah. Za vse kovačnike velja, da so izjemno trpežni in prilagodljivi ter nimajo težav z boleznimi ali škodljivci.

Dišeče kovačnike posadite ob vrtno uto ali ograjo in uživajte v njegovem dehtečem cvetnem vonju.

ZANIMIVOSTI

Angleži pravijo kovačniku »honeysuckle« (v približnem prevodu: srkanje medu), ker so včasih otroci radi trgali cvetke in iz njih posrkali sladek nektar. Rastlina ima v slovenščini več imen. Najpogosteje uporabljena je kovačnik, zato ta izraz tudi sama tukaj uporabljam. Druga poimenovanja pa povzročajo zmedo. Ponekod mu pravijo tudi kozja brada. Baje zato, ker koze zelo rade jedo njegovo listje. Vendar če se spomnite, smo zadnjič pisali o travniški kozji bradi – Tragopogon pratensis, ki je to popolnoma druga rastlina. Zaradi zmede s poljudnimi imeni rastlin je nujno uporabljati in poznati tudi latinsko botanično ime, da ne bi prišlo do kakšne usodne zamenjave.

OPOZORILO

Pripravke iz kovačnika uživamo v zmernih, priporočenih količinah, krajši čas. Kljub svoji zdravilnosti lahko ob čezmerni uporabi povzroči bruhanje ali drisko.

Popolnoma odsvetujejo uporabo kovačnika v nosečnosti in med dojenjem, ker niso še dovolj raziskani vsi vplivi in je zato bolje biti preveč kot pa premalo previden.

Kovačnik nehamo uživati vsaj dva tedna pred načrtovano operacijo, saj redči kri. Iz enakega razloga tudi ne smemo uživati zdravil za redčenje krvi sočasno s kovačnikovimi pripravki.

Njegovih plodov ne uživamo, ker so strupeni!

Preberite tudi: So telefoni in WiFi krivci za bolezen? Kliknite TUKAJ!

Revija Zarja