Novice Svet24

Do zdaj je predstavila že tri single, maja pa načrtuje izid albuma. S simpatično in neverjetno energično glasbenico, smo se pogovarjali v eni izmed ljubljanskih slaščičarn.

Po Hrvaškem, Srbiji in BiH ste se odločili še za osvojitev Slovenije. Na kakšen način se boste lotili tega?

Svoje prekrasne Slovence bi rada malo spomnila na dneve, ki smo jih preživeli skupaj. Toliko krasnih koncertov je bilo … Zdaj sem v Ljubljani in uživam v vsakem trenutku. "Prva stvar, ki se mi je zgodila, ko sem prišla v Ljubljano, je bila, da je do mene pristopila gospa, stara okoli 50 let, me objela in mi rekla: "Tako zelo vas imamo radi. Dobrodošli pri nas.” To je čudovito. Super je, kadar te ljudje gledajo s toliko navdušenja, ko kričijo: "Samo naprej, Indira! Se vidimo na koncertu!" Ta srčnost je neprecenljiva. To mi daje dodatno moč, da bom zdaj, ko sem v solo vodah, še boljša, močnejša in še produktivnejša. Ustvarjam namreč za svoje oboževalce. Ni lepšega občutka, kot če ti na ulici kdo reče: "Veste, danes sem imela tako slab dan. V službi me je šef čisto spravil ob pamet, potem pa sem se usedla v avto in spustila vaše pesmi Feniks, Jača nego ikad ter Svijet voli pobjednike in potem sem si rekla: "Naj ga koklja brcne, zdaj sem močnejša kot kadarkoli, grem v nove zmage!" To je to. Ko lahko s skladbo dvignete razpoloženje ljudi, to je popolnost.

Pridete v Slovenijo kdaj tudi zasebno?

Da. Imate super smučišča. Kadar imava z možem proste vikende (teh je res zelo malo), rada prideva smučat k vam. Mož sicer ni ravno ljubitelj smučanja, jaz grem pa rada na Pohorje ali v Kranjsko Goro. Res uživava v lepotah Slovenije. 

Kako pa vama gredo v slast naše kuliniarične dobrote?

Jaz sem tipična Slavonka. Velik hedonist. Obožujem jesti. Saj ste videli malo prej, kako velike oči sem dobila, ko so mi pokazali torto. (smeh). Rada okušam domačo lokalno hrano. Zelo uživam v tem.

Obstaja v Sloveniji tudi kaj, kar vam ni všeč?

Ukinite vinjete (smeh). Edino to. Vse ostalo mi je super! Ne, hecam se. Meni je pri vas res prelepo. Rada imam to pozitivnost, to dobro energijo, rada imam toplino … vse to, kar mi dajejo ljudje, kadar pridem v Slovenijo. Nič slabega ni.

Po 21 letih sodelovanja v skupini Colonia ste se lani odločili za samostojno pot. Zakaj?

Indira je srečo v ljubezni našla v Miroslavu Levaku. Poročila sta se leta 2014, zanj pa ima same besede hvale. "On je moj najboljši prijatelj in najbolj čudovit mož. Fantastično funkcionirava tako poslovno kot zasebno. Odlično se dopolnjujeva. On je moja največja opora. Je moj nutricionist, trener, mož, menedžer in psiholog. Nikoli mi ga ni dovolj. Ne morem se ga zasititi," pravi zvezdnica.

M24/Marko Vavpotič

Na splošno sem zelo močna in ognevita ženska, ki ima rada vedno nove izzive. V skupini sem prišla v eno monotonijo. Predolgo sem bila v tej coni obdobja. To mi ni bilo več všeč. Potrebovala sem svežo energijo, svežo kri, neki novi entuziazem. In hvala bogu, da sem to naredila, saj se zdaj čutim zares izpolnjeno. Nekih svojih želja, predvsem kar se tiče avtorskih voda in pisanja tekstov, namreč v skupini nisem mogla uresničiti. Zelo sem ponosna na to, da samo ena pesem na mojem 13., a prvem samostojnem albumu, ne bo moja avtorska. Resnično me veseli, da zdaj končno sodelujem pri celotnem procesu ustvarjanja pesmi. Z Branimirjem Mihaljevićem, ki je moj novi avtor, imava fantastično kemijo. Res sva se našla, razumeva se, sva sanjska ekipa. Rada sem z njim v studiu. Veliko večja odgovornost je, kadar si sam, vse breme je na tvojem hrbtu, a jaz se nikoli nisem bala dela. Jaz sem velik deloholik, tako da se ničesar ne bojim. Vedno pravim, da sreča spremlja hrabre. Zato je treba samo hrabro iti v nove izzive. Zdaj imam za sabo tri single: 2 luđaka, Dođi (ta ima zame še poseben pomen, saj gre za prvo pesem, pri kateri sem prispevala besedilo) in Greška mog života. A naj se poslušalci ne bojijo. Kljub temu, da sem šla na samostojno pot, bom na nastopih še vedno pela tudi skladbe skupine Colonia. Jaz sem namreč obeležila ta bend, s svojim petjem sem vnesla dušo v te pesmi. Zato jih bom ob svojih novih še naprej prepevala. Ostajam najboljša izbira za dobro zabavo. (smeh) Ko se povzpnem na oder, na njem pustim vse svoje srce. Vedno grem na vse ali nič.

Tretji singl ima zelo zanimiv naslov Greška mog života. Je avtobiografski?

(smeh) Ne, ne pišem vedno o svojem življenju. Rada poslušam, kaj se dogaja ljudem in mojim prijateljicam – pa si potem rečem, o, to je zanimiva tema, o kateri bi se morda dalo kaj lepega napisati. Je pa zelo intriganten naslov, to je bil tudi moj cilj.

Kaj pa je bila največja napaka, ki ste jo naredili?

Moja največja napaka je kreditna kartica v mojih rokah (smeh).

Za kaj največ trošite?

Jaz sem tip ženske, ki na ulici rada vidi urejeno dekle, ki pa je za to porabila zelo malo denarja, morda vsega skupaj 300 kun (40 evrov), videti pa je kot milijon dolarjev. To je zame uspeh. Sicer pa sledim načelu manj je več. Rada imam dobre čevlje in dobro torbico. V torbico rada vložim več denarja, saj želim, da traja več let. Tudi, ko kupujem garderobo, gledam na to, da so to stvari, ki bodo trajale več let. Zato raje posegam po klasikah, nisem talka mode, ni mi treba biti oblečena čisto v skladu s trendi.

last izvajalke

Iz vas kar šprica energija. Od kod jo črpate?

To je dar. Mislim, da se človek s tem rodi. To je tisto, kar ti da bog. Tega ne moreš izforsirati ali igrati. Lahko igraš leto dni, ne moreš pa igrati 44 let. (smeh). Že kot otrok sem bila zelo hiperaktivna in dinamična. Veliko muk sem povzročila svojim staršem. Pri 18 letih sem se odločila zapustiti družinski dom. Z enim kovčkom sem šla v Zagreb. Moji starši so namreč iz tipičnega delavskega razreda. Dali so mi neizmerno ljubezen, niso pa mi mogli dati veliko finančno podpore. Zato sem se zelo zgodaj zaposlila kot državna uslužbeka, da sem lahko od nečesa živela, prihranke pa sem dajala na stran za glasbo, ki mi je bila vse in mi še vedno je. Starši so mi rekli, da to ni varna služba in zagotovljen kruh, jaz pa sem jim odvrnila: "A, jaz to obožujem. Prepričana sem, da bodo ljudje to prepoznali. Kar bo, bo." Ni kalkuliranja. Jaz vedno pravim, da sreča spremlja hrabre. In hvalabogu je bilo tako. To, da sem šla v Zagreb, je bila najboljša poteza v mojem življenju. Obožujem namreč to, kar počnem.

Ste sploh kdaj slabe volje? Sploh si vas ne morem predstavljati takšne ...

Seveda imam tudi jaz slabe dni, a kadar je tako, jih preživljam doma, med štirimi zidovi, tako da s tem nikogar ne obremenjujem - razen moža (smeh). On je tu, vedno v prvi vrsti. A on to razume. Je zelo toleranten. Oba sva v isti kaši. Zelo malo časa preživiva narazen. On je moj najboljši prijatelj in najbolj čudovit mož. Fantastično funkcionirava tako poslovno kot zasebno. Odlično se dopolnjujeva. On je moja največja opora. Je moj nutricionist, trener, mož, menedžer in psiholog. Meni njega nikoli ni dovolj. Ne morem se ga zasititi.

Rad reče: "Uuu, šest (popoldne) je ura, zdaj bo malo namrgodena (smeh)" A tako je. Jaz namreč vstanem zelo zgodaj. Moj tempo je nor, še posebno zdaj, ko sem non-stop v studiu, če nisem tam, sem pa na koncertih. Delam s polno paro.

Na sceni ste že dve desetletji. Kako se je ta spremenila od vaših začetkov?

Zelo se je spremenila. Zdi se mi, da dandanes pesmi nimajo več emocij in sporočil. Po mojem pa pesem to mora imeti, v sočloveku se mora ob njenem poslušanju nekaj prebuditi.

Včasih smo tudi stali v vrsti, ko je izšla neka kaseta in čakali na našega idola. Ko smo kupili kaseto, pa smo jo stokrat poslušali, dokler se nismo naučili vsega na pamet. Tega dandanes ni več. Mislim, da bo v prihodnosti interesanten samo še YouTube – da sploh ne bomo več izdajali CD-jev. Ta čarovnija se je na žalost malo izgubila. Meni to manjka.

Se je spremenila tudi publika?

Jaz sem zelo vesela, da se moje pesmi prenašajo s kolena na koleno. To me kot glasbenico zares osrečuje. Zaradi tega sem najsrečnejša ženska na svetu. Moja ljubezen z občinstvom traja že 21 let. Ta sinergija, ki jo imamo, je fantastična. S svojimi oboževalci tudi neposredno komuniciram preko Facebooka. Rada sem v direktni zvezi z njimi. Prisluhnem vsemu, kar mi imajo za povedati, rada pa izpolnjujem tudi njihove želje. Oni so namreč najpomembnejši. Če mi rečejo, da bi si želeli več basa v mojih pesmih, Branimirja prosim, če jim lahko ustreže. Zakaj pa ne? Oni so najpomembnejši.

M24/Marko Vavpotič

Je Indira na odru ista kot izza njega?

Zagotovo. Ko se luči na odru ugasnejo, se spremenim v eno prekrasno gospodnijo, ki rada skuha kosilo, očisti stanovanje, opere perilo in ga zlika. Nekateri so mi rekli, da sem nora, da naj vzamem koga, da mi bo pomagal. A nočem tega, saj me to sprošča in neizmerno veseli. Zame je to izpušni ventil. Zelo rada izdelujem tudi notranjo opremo. Z možem imava proizvodnjo profesionalnih fitnes naprav. Na tem področju je moj mož genialec, saj kot trikratni državni prvak v bodibildingu zelo dobro ve, kako narediti pravo napravo. Zelo sem ponosna nanj. Zadnje čase pa sem se tudi jaz 'vrinila' v ta proizvodni pogon. Ni boljšega kot tolči po železu. Na ta način gre ven vsa negativna energija. Moje stanovanje je svojevrstni razstavni prostor mojih izdelkov. Moji prijatelji so navdušeni nad mojimi stoli, mizami in garnituro za vrt. Najraje ustvarjam z železom, saj se odlično dopolnjuje s steklom, lesom in usnjem. V prihodnje v Zagrebu načrtujem tudi odprtje razstavnega prostora s svojimi izdelki.

Ste kdaj obžalovali, da ste se odločili za to pot? 

Nikoli. Enostavno je moralo biti tako. Moja pot ni bila lahka. Moja pot je bila polna trnjev, a je ne bi nikoli spremenila. Menim, da mora človek v življenju preiti tako čez vzpone kot čez padce. Brez padcev bi bilo namreč življenje monotono in dolgočasno. Ti te prisilijo, da se zazreš vase in odpraviš napake ter greš potem v nove zmage.  

Kaj najraje počnete v prostem času?

Prostega časa imam malo. Z možem sva velika deloholika. Se pa zavedam, da si bova morala naučiti vzeti čas. Človek si mora odpočiti in se malo sprositi. Ko greva zdaj na dopust, stalno razmišljava o delavnici in o tem, ali so delavci naredili, kar bi morali. Mislim, da bova morala v prihodnje delati na tem, da se povsem odklopiva. Morda nama bo to uspelo že kmalu. Načrtujeva namreč, da bi se z motorjem odpravila v Grčijo. Ni lepšega kot sesti na najin lep motor Ducati Multistrada. Me pa zelo skrbi prtljaga. Kaj lahko ženska spravi v dva kovčka – to se moram pozanimati (smeh).

Na kaj ste najbolj ponosni?

Da sem ob vsem tem ostala dober človek, zelo dostopna oseba, ki ima rada ljudi, ki je zvezdne steze niso spremenile, ki ji ego ni narastel. Jaz še vedno z obema nogama trdno stojim na Zemlji. To je najpomembnejše. Nekateri pravijo, da je dobro ob sebi imeti osebo, ki te – če malo poletiš – prizemlji, pri meni pa je ravno obratno. Meni zna moj mož reči: "Daj se malo obnašaj kot zvezda". A jaz tega ne znam. Ne vem sploh, kaj bi morala storiti (smeh). Včasih mu je malo smešno moje obnašanje – a na to sem najbolj ponosna. Ponosna sem na 21 let svoje glasbene poti, ki ni bila niti najmanj lahka, a mislim, da me je bog nagradil za vso mojo željo in moč. Nagradil me je z najboljšimi oboževalci na svetu, saj kaj bi bila brez njih? Oni so najstožji in najpomembnejši sodniki.

Kakšne so še vaše želje?

Zelo pomemben mi je ta moj prvi samostojni album. Želim dati maksimum od sebe, želim se dokazati kot tekstopistka. Zasebno pa si želim samo eno stvar – da bi bila zdrava. Zdravje je najpomembnejše. Z možem sva zelo aktivna glede vadbe prvenstveno zaradi zdravja. Če je človek zdrav, namreč lahko vse, če je bolan pa ima samo eno željo. In to moramo vedno imeti na umu.