Kar samoumevno se nam zdi, da spomladi in poleti uživamo na vrtu v čudovitih vonjavah vrtnic, kadulj, narcis, lipovke, grahorjev in drugih opojno dišečih cvetlic. Ko pride zima, pa je konec vrtnih dišav. Zakaj torej ne bi odišavili svojega doma v teh mrzlih dneh, ko preživimo v notranjosti mnogo več časa kot poleti? Pomislimo na to, ko bomo prihodnjič stopili v dobro založeno cvetličarno. Če bomo pravilno izbrali dišeče posodovke in če imamo primeren prostor zanje, si bodo njihovi vonji podajali roke, iz tedna v teden, skladno s časom cvetenja.
Posodovke ponujajo široko paleto vonjev, torej nas ne bo težko prepričati, da si izberemo katero izmed njih. A zaželenega učinka ne bomo dosegli, če bomo v istem prostoru zmešali preveč opojnih vonjav. Že en sam pravi vonj nas bo lahko pritegnil, da bomo spustili delo iz rok in stopili k rastlini ter približali svoj nos cvetovom ali listom. Usedimo se … zaprimo oči … globoko vdihnimo … prepustimo se sanjarjenju … zamislimo si, da smo na terasi podeželske hiše v Toskani ali na peščeni plaži toplega Sredozemlja. Delo bo počakalo.
Nevsakdanje dišave:
1. Katerikoli citrus (limonovec, pomarančevec, kumkvat, mandarina ipd.) ponuja poleg osvežujočih plodov tudi nepozaben vonj svojih belih, povoščenih cvetov. Največkrat se odpirajo pozimi. Grmi imajo svetleče, temno zelene usnjate liste. Posodo postavimo tako, da je deležna svetlobe z južne strani, lahko tudi nekaj ur neposrednega sonca. Med oblikovanjem plodov naj bo prst v posodi le komajda vlažna; preden zalijemo, naj se kar nekoliko izsuši. Da se bodo plodovi razvili, naj bo temperatura v prostoru ponoči na začetku zime med 10 in 15 stopinj Celzija, čez dan pa 5 stopinj več.
2. Dišeče pelargonije (Pelargonium sp.) – najbolj znan je naš roženkravt, del »slovenskega pušeljca«. Dišečih pelargonij je veliko vrst, očarajo ne samo s pestrostjo svojih vonjev (sladki, sočni, ostri, cvetlični), ampak tudi z nenavadno oblikovanimi listi in s povsem drugačnimi cvetovi, kot smo jih vajeni pri običajnih bršljankah ali conalkah. Zanje je primerna lega na oknu, obrnjenem na jug. Prst naj bo bolj suha kot vlažna. Nočne temperature od 7 do 10 stopinj Celzija, dnevne za 3 do 5 stopinj višje.
3. Gardenija (Gardenia jasminoides). Močan vonj puhti iz snežno belih cvetov, podobnih vrtničnim, ki se razpirajo od poletja do jeseni. Je grmaste rasti, s temno zelenimi svetlečimi listi, zraste do en meter v višino. Na oknu, obrnjenem proti jugu, bo najbolje uspevala. Zalivamo jo samo tedaj, ko se prst izsuši. Raje ji zagotovimo vlažen zrak. Ponoči naj bo temperatura od 15 do 20 stopinj Celzija, čez dan do 5 stopinj več. Obvezno jo moramo saditi v lončene posode, da se ne razvije koreninska gniloba.
4. Sobni jeglič (Primula malacoides) – blago dišeči cvetovi se odpirajo februarja, v odtenkih rožnate, vijolične in bele barve. Stoji naj na sončni legi, a ne neposredno obsijan s soncem. Prst naj bo vlažna, a voda nikakor ne sme zastajati. Temperature od 5 do 10 stopinj Celzija, odmaknimo ga od grelnih teles.
