Kar precej tistih vsakdanjih predmetov, brez katerih si ne znamo predstavljati življenja in jih shranjujemo v kopalniški omarici, ni tako zelo nedolžnih, kot so videti na prvi pogled. Navadno so to predmeti, ki tako ali drugače skrbijo za naše zdravje, higieno in dobro počutje. In čeprav je njihova glavna vloga koristiti našemu telesu, nam lahko tudi škodujejo, če nismo dovolj pozorni, kakšne izdelke izbiramo in kako z njimi ravnamo. Veste, kaj vam grozi iz kopalniške omarice?
Zobne kreme in ustne vodice
Kar precej izdelkov za osebno higieno, ki jih navadno shranjujemo v kopalniški omarici – zobne kreme, ustne vodice, kapljice za oči, razpršila za nos, losjoni in podobno –, vsebuje sestavine, na katere vse bolj opozarjajo rezultati raznih študij in strokovnjaki. Gre za kvartarne amonijeve spojine, za katere je najnovejša študija Univerze v Kaliforniji pokazala, da zavirajo delovanje mitohondrijev, ki v celicah skrbijo za zagotavljanje energije. Zakaj je to skrb zbujajoče? Ker se je izkazalo, da so sestavine v raznih zdravilih, ki podobno vplivajo na mitohondrije, povezane s povečanim tveganjem za razvoj parkinsonove bolezni, kar pomeni, da tudi kvartarne amonijeve spojine v kozmetičnih izdelkih lahko vplivajo na nastanek te iste bolezni. Druga skrb zbujajoča lastnost omenjenih kemijskih spojin pa je njihov vpliv na delovanje estrogena v celicah, kar lahko pripelje do neplodnosti. Da boste ponoči lažje spali, torej izbirajte izdelke, ki ne vsebujejo kemijskih sestavin, ki se na etiketah navadno končujejo z besedami »amonijev klorid«. K sreči takšni izdelki obstajajo.
Ostanki zdravil
Ameriška raziskava je pokazala, da kar štirinajst odstotkov ljudi predpisanih zdravil (zlasti antibiotikov) ne zaužije do konca, kot predpiše zdravnik, od teh pa jih je kar 25 odstotkov priznalo, da jih bodo pač po potrebi uporabili kdaj drugič. Tako večino predpisanih antibiotikov in protibolečinskih tablet shranjuje in uporablja večina ljudi. In čeprav se nam zdi, da gre »zgolj« za antibiotike in »zgolj« za protibolečinske tablete, je takšno početje izredno nevarno. Ne samo da za potek zdravljenja ni priporočljivo, da zdravila prenehate jemati predčasno (in vam zato ostanejo), pač pa je jemanje teh istih zdravil za druga obolenja brez ustreznega priporočila in posveta z zdravnikom eden glavnih vzrokov za razvoj tako imenovanih odpornih bakterij. Strokovnjaki se zadnja leta vse bolj spoprijemajo z bakterijami, ki so postale odporne proti antibiotikom, vzrok za to pa je večinoma ta, da ljudje samoiniciativno jemljejo ostanke antibiotikov, ki jih shranjujejo doma, čeprav antibiotiki, ki jih imajo, za zdravljenje njihove bolezni morda sploh niso primerni. Podobno je z močnejšimi protibolečinskimi tabletami, ki jih dobimo na recept – ljudje jih shranjujejo in pozneje uporabljajo namesto navadnega aspirina, kar je eden glavnih vzrokov za naraščanje odvisnosti od protibolečinskih tablet. Če vam zaradi kakršnega koli razloga predpisana zdravila ostanejo, jih lahko podarite brezplačnim ambulantam za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja.
Čistilni robčki
Naj bodo za odstranjevanje ličil, osvežilni, dezinfekcijski, deo ali kakršni koli drugi vlažni robčki (tudi otroški), večina jih vsebuje konzervanse metilizotiazolinone, skrajšano MI, ki se jih povezuje s povečanjem alergijskih reakcij. Da stvar še bolj zapletemo, metilizotiazolinone vsebuje tudi precejšen delež izdelkov, ki vsebujejo besedne zveze »sensitive«, »nežno«, »za občutljivo kožo«, »organsko«, »hipoalergensko« in podobno. K sreči vse več izdelkov metilizotiazolinone opušča, kar je zlasti dobrodošlo za bolnike z ekcemom in podobnimi kožnimi boleznimi. Poleg metilizotiazolinonov je treba biti pri čistilnih robčkih pozoren tudi na vsebnost formaldehida, dišav in že omenjene kvartarne amonijeve spojine. Tudi če pri uporabi takšnih robčkov ne kažete znakov alergijske reakcije, to še ne pomeni, da se sčasoma ne more razviti. Alergijske reakcije navadno nastopijo po daljši izpostavljenosti nekemu alergenu.
Zobne ščetke
Navadno jih bolj kot v kopalniški omarici shranjujemo na njej. Če pa ste eden tistih, ki jo shranjuje v omarici, vam je treba čestitati. To pomeni, da je vaša zobna ščetka med najmanj izpostavljenimi bakterijam. Zlasti kadar potegnemo vodo v stranišču, poskrbimo, da se bakterije razpršijo po vsej kopalnici, večina pa jih pristane ravno na zobni ščetki. Nepovezane raziskave so že večkrat potrdile, da so zobne ščetke eden tistih predmetov v kopalnici, na katerih se skriva največ bakterij (verjetno zaradi vlage in tesnega prostora med zobnimi ščetinami). Ravno zaradi tega je bolj kot to, kje shranjujete zobno ščetko, pomembno, kako pogosto jo menjate. Na tri do štiri mesece je najbolj priporočljivo, pravijo zobozdravniki, oziroma takoj, ko opazite načetost ščetin. Raziskave so namreč pokazale, da imajo ljudje, ki uporabljajo stare in izrabljene zobne ščetke, veliko več zobnih oblog kot tisti, ki zobne ščetke redno menjajo. Zobne obloge pa so eden ključnih vzrokov za nastanek bolezni dlesni. Ne glede na to, kako temeljiti ste pri ustni higieni, je vaš trud zaman, če ne skrbite tudi za to, da redno menjate zobno ščetko.
