Na prednovoletnem srečanju sem od poslovnih partnerjev dobila šampanjec z zlatimi lističi, od prijateljev pa sem dobila koloidno zlato. Za okrogli rojstni dan, mi je hčerka prinesla še prehransko dopolnilo, ki vsebuje monoatomsko zlato, mož pa mi je podaril zlato verižico. Ne vem, zakaj so mi vsi namenili prav zlata darila. Res je, da sem zdaj v »zlatih letih«, vendar doslej nikoli nisem pomislila, da bi zlato lahko uživala. Vem, da marsikaj, kar se prodaja, ni prav užitno in koristno, zato me zanima, kako je z zlatom. A je to kakšen nov snobovski trend, ker imamo vsi dovolj vsega, pa nam le še zlato manjka, ali gre za kaj koristnega? In kaj naj z vsem tem zlatom? Naj precedim šampanjec in shranim zlato za zobna popravila ali naj ga popijem? Kaj z drugimi izdelki? Upam, da ste vi pravi naslov za to vprašanje, saj vedno z veseljem preberem vašo rubriko. Stanka R.
Prijatelji so vas res pozlatili, kar vam lahko zelo koristi, če veste, kako vsa ta darila uporabiti. Danes poznamo zlato predvsem skozi njegovo denarno vrednost in ga ljudje povečini uporabljajo za izražanje prestiža ter razkazovanje tega, kar imajo. V davni preteklosti pa je zlato služilo predvsem za druge namene. Stare civilizacije so poznale mnoge njegove skrivnosti in ga uporabljale predvsem za to, da pritegnejo čim več energije v objekte ali v svoja telesa. Vedeli so, da zlato resonira s soncem, kar bi povedano bolj moderno pomenilo, da nam zlato omogoča sprejeti več svetlobe (biofotonov), za katero danes tudi kvantna fizika potrjuje, da je ključnega pomena za naše počutje in normalno delovanje sleherne celice. Pitje iz zlatih kozarcev, shranjevanje vode v zlatih posodah ali dodajanje zlata v steklene posode z vodo je že tisočletja znan način za dvig energije in imunske odpornosti.
Zlato je znano po svojem protivnetnem učinku in pospeševanju celjenja ran. V telo vnaša pomirjevalno in toplo energijo, spodbuja pretok skozi vsa tkiva, sprošča napetost in požene zaspan metabolizem. Pod vplivom zlata se celice hitreje obnavljajo. Včasih so v tradicionalni kitajski medicini uporabljali zlate ali srebrne akupunkturne igle, odvisno od tega, ali so želeli pretok energije skozi meridijan spodbuditi ali upočasniti. V starih časih so bili hrami, vrhovi piramid in mnogi drugi sveti objekti iz zlata zato, da omogočijo svečenikom in drugim izbrancem dodatno energijo in razširjeno zavest, potrebno za odločanje, vodenje, upravljanje ... O tem, kaj vse so znali iz zlata in z zlatom narediti, danes priča le nekaj starih najdb, pa še te se nikakor ne vklapljajo v zgodovino, kakšno nam poskušajo predstaviti. Že latinska beseda za zlato (aurum) pritrjuje temu, da so ljudje povezovali zlato z sončno svetlobo. Aurum izvira iz besede aurora, kar pomeni zarja. Za zlato so v preteklosti zapisali, da prevaja in krepi sončno energijo, ki poraja življenje na zemlji. Privlačnost zlatega okrasja, ki so ga nase dajali vsi veljaki v zgodovini, izhaja iz prepričanja, da energija zlata poživi telo in nam daje več moči. Zlato naj bi bilo tudi naravni antidepresiv.
Zlato za zdravljenje?
Ne, to ni modna muha sodobnega sveta, ki ne ve več, kaj bi z nakopičenimi materialnimi dobrinami. O tem, da je imelo zlato pomembno vlogo v zdravljenju, pričajo artefakti, stari več kot 5000 let. Za zdravljenje so vedno uporabljali le čisto, 24-karatno zlato, brez primesi. To, da ga najdemo v ustih mnogih mumij, priča o tem, da so ga uporabljali v zobozdravstvu. Že takrat so očitno vedeli, da ni strupeno, da ne korodira in hkrati učinkuje protimikrobno. Z zlatimi nitkami so šivali tudi tkiva in celo lobanje po operacijah.
Egipčani so zlato uživali tudi za duhovno in fizično čiščenje telesa. Zapisali so, da zlato dvigne vibracijo celotnega telesa, in že takrat pripravljali pomlajevalne eliksirje s tekočim zlatom. Pomlajevalne recepture, ki vsebujejo tudi zlato ali so pripravljene z izvlečkih zlata, ima tudi ajurveda.
Tudi Paracelzus ga je spoštoval zaradi njegove moči, da revitalizira telo, odpravi patogene in pomlajuje od znotraj. Zato je veliko svojih zdravil pripravljal z zlatom. V svojih eliksirjih za pomlajevanje pa je uporabljal tudi rastline, ki vsebujejo organsko zlato. Le kako je to vedel toliko stoletij prej, preden smo sploh vedeli, s kakšnimi elementi se srečujemo na zemlji in kakšne so njihove lastnosti?
V srednjem veku so bile v Evropi popularne zlate tablete. Posebej obdelano zlato v prahu so dodajali pijačam, da bi ublažili »škripanje v kosteh«.
Na začetku 20. stoletja so kirurgi vsadili košček zlata pod kožo v bližini bolečega in vnetega sklepa (praviloma kolena ali komolca). V poročilih iz teh časov je ostalo zapisano, da je takšen postopek zelo omilil bolečino in zmanjšal vnetje.
Za učinek ni pomembna teža, temveč površina!
Zlato ima res neverjetno lastnost, da ga je mogoče razvleči ali razdrobiti v neverjetno majhne delce. En gram je moč sploščiti na površino enega kvadratnega metra ali iz njega narediti 165 metrov dolgo nitko debeline človeškega lasu.
Manjše ko je zlato, večji je njegov učinek. Zato boste verjetno imeli najmanj koristi od zlatih kosmičev v šampanjcu, največ pa od monoatomskega zlata, ki je v nekaterih rastlinskih izvlečkih.
Kakšna je razlika med navadnim, koloidnim in monoatomskim zlatom?
Navadno zlato je ponavadi v obliki kosov, kosmičev ali prahu. Vsi ti delci so v primerjavi z našimi celicami izjemno veliki. Od njih ne moremo pričakovati velike koristi, škodijo pa tudi ne. Že zlato v prahu za tisočkrat presega velikost naših celic, zato ne more prodreti vanje in se bo izločilo skozi črevesje, preden bi lahko opravilo kakšno koristno delo v naših globljih tkivih.
Koloidno zlato
Pri tej obliki čvrsto zlato na poseben način raztopijo v tekočini in razbijejo v zelo drobne delce, velikosti od enega nanometra do enega mikrometra. Ker ima takšno zlato veliko večjo površino, ima tudi v telesu več učinka kot zlato v večjih koščkih. Njegovi najdrobnejši delci se celo približujejo monoatomskemu zlatu. Večji del pa ostaja v precej velikih skupkih. Zlata v koloidni obliki ne vidimo več s prostim očesom, še vedno gre za veliko število atomov na kupu, ki za telo predstavljajo zelo velike molekule in je zato njihov vpliv omejen. Kljub naštetim omejitvam obstaja za koloidno zlato veliko dokazov o njegovih pozitivnih učinkih in ga lahko uživate.
Pri monoatomskem zlatu pa je vsak atom zase. V tej obliki ima zlato največji vpliv na naša tkiva in se v telesu obnaša kot superprevodnik, ki olajša tudi učinkovanje drugih koristnih snovi.
Znanstveniki so dolgo menili, da ni mogoče narediti monoatomskega zlata, ker so izhajali iz omejitev sodobne tehnologije. Naši predniki pa so izhajali iz sodelovanja z naravo in so ga, kot pravijo vedski, egipčanski ali spagirični srednjeveški zapisi, znali pridobiti s posebnim postopkom izdelave rastlinskih izvlečkov. Še danes se pri pridelavi tovrstnih izvlečkov uporablja t. i. spagirika, pristop, ki temelji na starih znanjih in spoštovanju energije rastlin.
Kako je zlato lahko rastlinsko?
Tako kot zna vaša zelenjava iz tal potegniti več kalcija, kalija, magnezija ali neželenih težkih kovin, zna vsrkati tudi zlato. Seveda različne rastline iz okolja pospešeno zbirajo različne rudnine. Nekatere pa so prav zagnane zbiralke zlata. Če imajo dostop do njega, ga bodo z velikim veseljem nalagale v svojih tkivih.
Zapisi o tem so stari več kot človeštvo, pa jih je malokdo resno jemal, vse dokler niso korporacije, ki iščejo zlato rudo, v teh lastnostih rastlin našle bližnjico do prihrankov pri iskanju zlata. Danes so na voljo mnoga analitična orodja, ki hitro pokažejo, kaj vse je v kakšni raztopini. Zato korporacije namesto vrtanja več sto metrov v tla pogosto uporabijo le kromatografe, s katerimi pregledajo sestavo rastlin, ki rastejo na nekih tleh. Če v njih najdejo povečane količine zlata, vedo, da tla pod njimi vsebujejo zlato rudo.
Hkrati pa so takšne meritve postale zanimive tudi za izdelovalce zdravilnih izvlečkov.
Hranjenje rastlin z zlatom?
Tudi to ni nič novega. Če rastlinam, ki že po naravi rade nabirajo zlato (rečemo, da resonirajo z zlatom), postrežemo malo več te kovine, bomo moč zlata v njih še okrepili. Prvič sem takšen postopek videla v živo na vrtovih Welede. Tam dajo zlate lističe (takšne, kot so v šampanjcu, ki ste ga dobili) prvo sezono kompostirati, ker rastlina ne more direktno pojesti zlata in potrebuje pomoč mikroorganizmov, ki znajo anorganske snovi pretvarjati v organske. Šele drugo ali tretjo sezono takšen kompost presejejo in vanj zasadijo šentjanževko ter tako dobijo rastline, ki vsebujejo več monoatomskega zlata.
Na podoben način ravnajo z rastlinami tudi na vrtovih Erbenobili, ki edini v Evropi izdelujejo rastlinske izvlečke po spagirični metodi.
Kaj storiti z zlatimi lističi
Z nekaj potrpljenja boste v treh letih imeli svoje »pozlačene rastline.
Ko boste odprli podarjeni šampanjec, precedite zlate lističe in jih premešajte z nekaj lopatami dobrega komposta.
Tega pustite stati vsaj eno leto (raje dve), potem ga presejte in z njim obogatite tla, kjer raste šentjanževka.
Ker mikroorganizmi ne bodo obdelali vsega zlata, ga še naprej kompostirajte in boste vsako leto dobili z monoatomskim zlatom obogateni kompost.
Takšen kompost je smotrno dodajati rastlinam, ki so sposobne zlato vsrkati in vgraditi v svoja tkiva. To so šentjanževka, sončnice, njivska preslica, tobak … Za večje površine pa »zlati kompost« zmešamo z vodo, vrtinčimo 20 minut in ga potem poškropimo po njivi, kjer gojimo oves, pšenico ali koruzo.
Zlato v sodobni medicini
Danes uporabljajo zlato v številnih kirurških posegih, z njim popravljajo poškodovano ožilje, živčevje in kosti. Uporabljajo ga tudi pri nekaterih oblikah raka. Z vbrizgavanjem mikroskopskih delčkov zlata denimo ustavljajo rakavo rast prostate. Tudi pri zdravljenju raka maternice uporabljajo koloidno zlato. V zadnjem času raste tudi uporaba t. i. zlatih laserjev, s katerimi obsevajo rakave celice, ne da bi poškodovali okoliška zdrava tkiva.
Kirurgi v svetu uporabljajo zlate inštrumente za čiščenje arterij. Zlato se uporablja tudi kot biomedicinsko orodje.
Zlato greje telo, ki se hladi
S starostjo pride tudi poslabšana cirkulacija, zato se v telesu poveča občutek mraza. Zlato je že tisočletja znano kot element, ki pospešuje metabolizem celic in posebej vpliva na cirkulacijo krvi ter delovanje srca. Zato je koristno za pomlajevanje izčrpanih organov – posebej možganov in prebavnega sistema.
Ugotovili so, da pomaga tudi ponovno vzpostaviti normalno termoregulacijo telesa, zato ga uporabljajo pri mrzlici, vročičnih oblivih in nočnem potenju.
Ni čudno, da so zlato čislali kot eliksir mladosti. Danes tudi sodobna znanost potrjuje, da ima antirakave lastnosti, da požene slabo delujoča jetra in žolčnik, ščiti srce, izboljša metabolizem, greje telo, hkrati uravnava hormone, je naravni antidepresiv in olajša doseganje mentalne harmonije. Pri daljšem jemanju se izboljšata tudi intelektualna ostrina in sposobnost pomnjenja, zato ga vse pogosteje uporabljajo tudi pri »zajezitvi« Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni.
Za koloidno zlato so dokazali, da povečuje prevodnost živčnih končičev v telesu in možganih. Učinki monoatomskega zlata so še večji, ker z bistveno manjšimi količinami dosežemo še večje izboljšave.
Zanimivo je, da zlato ni strupeno in ne reagira z drugimi snovmi, vključno z zdravili.
Monoatomsko zlato, ki ga danes pridelujejo kot sestavni del spagiričnih rastlinskih izvlečkov, pomnoži moči zdravilnih pripravkov in hkrati zelo izboljša metabolizem telesa, ki potem lažje sprejme druge zdravilne učinkovine. Zlato v monoatomski obliki učinkuje kot superprevodnik in zažene mnoge zaspale procese v našem telesu. Superprevodnik namreč omogoči nemoten prenos snovi in energije. Učinki so najvidnejši z dvigom energije v celici, povečanim številom razpoložljivih biofotonov ter hitrim popravilom poškodb v genskem zapisu.
Zlata pomoč pri neozdravljivem raku
Verjetno zveni neverjetno, da so že leta 1935 v strokovni reviji Klinična medicina in kirurgija (Clinical, Medicine & Surgery) objavili članek zdravnika Edwarda H. Ochsnerja »Koloidno zlato pri raku, ki ga ni moč operirati«. Avtor piše, da koloidno zlato podaljšuje življenje in ga naredi veliko znosnejše, tako za bolnika kot za njegovo okolje, ker skrajšuje fazo terminalnega propadanja, močno zmanjšuje bolečine in neudobje ter pri večini s tem zmanjša tudi potrebo po opiatih (narkotikih).
Zlato za lepoto
Zlato učinkuje protibakterijsko in protivnetno.
Zmanjšuje poškodbe, ki jih ustvarja UV-sevanje, posvetli sončne in starostne pege.
Upočasnjuje pomanjkanje kolagena in elastina v koži, zato prispeva k mladostnejšemu videzu kože in revitalizaciji drugih tkiv.
Spodbuja rast kožnih zarodnih celic, kar pomaga k hitrejšemu obnavljanju in pomlajevanju kože.
Zlato spodbuja limfno drenažo in pretok krvi.
