Kljub temu pa si Ranko Babić vedno vzame čas za svojo družino. Prisoten je tudi pri krasitvi jelke.
Pri Babićevih so dobrote na mizi ves čas, ne samo za praznike, slaščic pa ne pripravljajo, saj za to poskrbijo starši, tako da svojo sladkosnednost potešijo pri njih.
»To s hčerko narediva ob božični glasbi. Se pa znava vmes tudi skregati, če želi ta mala narediti kaj po svoje, kar meni ni všeč, tako da mora dostikrat žena priti med naju. A jaz sem tak, jaz se kregam, ne puščam ji kar vsega. Imava zelo direktno komunikacijo. Čim manj ji poskušam skrivati, trudim se, da ji vse razložim in povem,« nam je razkril Ranko.
PRI DARILIH NE PRETIRAVAJO
Resnice o dobrih možeh ji sicer (še) ni razkril. Miklavž pri njih prinese sladkarije in pomaranče, Božička in dedka Mraza pa so združili. »Za Božička in dedka Mraza imamo proračun do 20 evrov, da je v nekih mejah normale, sicer gre to lahko do neslutenih višav. Potem imamo pa še pravoslavni božič. Ne morejo kar vsi nositi daril. Nisem trgovina z igračami – tako ali tako pa Taji te nič ne pomenijo, ker jih ima že tako ogromno,« nam je dejal komik in igralec.
Ko je bil majhen, pa je bil pri njih najbolj radodaren dobri mož Miklavž. »Očitno je takrat mami v tovarni – vsaj jaz danes tako predvidevan – dobila neke bone ali pa so imeli neke sindikalne zadeve, tako da smo za Miklavža dobili najboljša darila. Po navadi so bile to igrače, kaj na baterije, kakšni avtomobilčki ... Božička in dedka Mraza pa smo nekako preskočili. Dobili smo sicer neke malenkosti, kakšne sladkarije, a nič omembe vrednega,« se spominja Ranko.
PRIPRAVLJA FILM
Če bo šlo vse po sreči, bo leto 2018 zanj še kako omembe vredno. Napisal je namreč scenarij za romantično komedijo, zdaj pa zanjo zbira sredstva. »Če bo vse po sreči, bo film končan do konca drugega leta,« nam je razkril Babić.
Seveda pa ne bo vsega polagal samo na srečo, ampak se bo za film tudi boril. Boja je sicer vajen že od malih nog, saj mu nikoli ni bilo postlano z rožicami. »Moji starši so prišli iz Bosne z nekih hribov, tako kot večina Bosancev, ki so takrat prišli v Slovenijo. Jaz sem se moral ves čas boriti za vse. To je pri nas nekaj čisto normalnega. Bil sem brez mentorja, mecena … nimam nobenega strica v ozadju ali prijatelja v medijih. Moral sem delati na jeziku in na 'forah', na komunikaciji,« nam je še dejal Babić.
