Le kdo se ne spomni božičev iz otroštva, preživetih z babico? Njena potica vedno najslajše diši, njen ljubeči objem je najtoplejši. Morda s časom pozabimo, kaj smo jedli za božič in tudi kako je bila okrašena miza. Prazničnih trenutkov s svojimi najdražjimi pa ne pozabimo nikoli.
1. Krašenje smrečice na predvečer božiča je čudovit uvod v praznični čas.
2. Idejo božiča kot družinskega praznika so z navdušenjem posvojili tudi tisti, ki ne verujejo. Med njimi je igralec Jan Bučar: »Družina se je zbrala pri moji mami. Ker je živela v hiši, je bilo to najbolj priročno. Seveda je bila z nami tudi babica, na katero sem bil zelo navezan. Velika novoletna jelka, ogromno daril pod njo in cela hiša sorodnikov so eden najlepših spominov na moje otroštvo.«
3. Nič ni več tako, kot je bilo, a ena stalnica ostaja - Božiček nikoli ne pozabi potrkati na babičina vrata z velikim košem daril.
4. Skrivna sestavina vročega čaja so zelišča z vseh vetrov, ki jih babica pridno nabira od pomladi do poleti, kanček ruma in kajpak veliko ljubezni.
5. Sani so spomin na čase, ko smo se do mokrega spuščali po sosednjem hribu, kjer ni nikoli zmanjkalo snega. Odkar ni več snega, stojijo v kotu in služijo kot stojalo za smrekico.
6. Časi so se morda spremenili, pri babici pa lahko še vedno podoživimo nostalgijo pristnega božiča. Takšnega, kot ga zna pričarati le ona. Z okraski iz prejšnjega stoletja, dragocenim porcelanom in kristalom za »boljše« prilike in ljubkim neredom.
7. V babičini kuhinji za praznik najlepše diši. Po cimetu, orehih, vanilji, vročem čaju s piškoti in pečenki s hrustljavim krompirjem.
8. Medtem ko Božičku pri zavijanju in dostavi daril pomagajo škratje in jelenčki, so babičini zvesti pomočniki pri pripravi mize vnuki.
9. Babičini recepti so vredni zlata. Njeni piškoti se najbolj topijo v ustih in ni lepšega, ko male sladke skrivnosti deli s svojimi vnuki.
10. Pečena jabolka, pomočena v čokoladi in okopana v sladkih pisanih mrvicah, nas vrnejo v čase, ko je bila potica na mizi res le za velike praznike.