Pozdravljeni. Z veseljem prebiram zanimive članke vaše ekipe, ki jih objavljate na teh straneh. Čakal in upal sem, da boste napisali tudi kaj o naravnih načinih zaščite srca in ožilja. Sem namreč upokojenec, v davni preteklosti sem imel angino pektoris, ki pa se je umirila brez zdravil. Kljub temu mi je zdravnica pred nekaj meseci predpisala zdravila (100 mg acetilsalicilne kisline), ki pa me zelo izčrpavajo. Ker so mi tudi dražila želodec, mi je predpisala še eno zdravilo – zaviralec izločanja želodčne kisline, ki zaščiti želodec pred prvim zdravilom. Žal mi tudi to ni olajšalo težav, kvečjemu so se pojavili še dodatni problemi – slabo prebavljam beljakovinsko hrano, imam občutek teže v želodcu, kot bi se hrana predolgo zadrževala v njem, po jedi me rado napihuje tudi spodaj v črevesju, moje splošno počutje je slabše, sem zaspan, pogosto omotičen, slabokrven, koža je bleda. Ker zdravnica meni, da je treba pač malo potrpeti, meni pa je vse slabše, vas prosim za kakršen koli nasvet. Hvala, Lojze iz Brnika.
Pozdravljen, g. Lojze, težave, s katerimi se srečujete, so žal tipične za jemanje navedenih zdravil. V konvencionalni medicini se prvo omenjeno zdravilo predpisuje za zaščito srca in ožilja, saj acetilsalicilna kislina zavira zlepljanje krvnih ploščic (trombocitov) in tako preprečuje nastanek krvnih strdkov, ki bi lahko povzročili npr. srčno kap. Je pa res, da nobeno sintezno zdravilo ni brez stranskih učinkov. V navodilih o uporabi omenjenega zdravila lahko preberete, da med mnogimi stranskimi učinki povzroča prebavne težave (npr. vnetja in razjede na želodcu), poslabšanje krvi (slabokrvnost zaradi krvavitev, ki jih v prebavilih lahko povzroči razpad krvnih celic ali pa upad železa), bolezni živčevja (omotica) in druge težave. Ker prvo zdravilo lahko draži želodec, so vam predpisali še drugo, za »zaščito« želodca – zaviralce izločanja želodčne kisline. Stranski učinki teh pa so prav tako slabokrvnost in utrujenost, ki ju navajate, težave s počutjem, upad izkoristka bazičnih mineralov (kalcija) iz zaužite hrane itn. Za zadnji stranski učinek – upad kalcija v telesu po dolgoročnem (vsaj dveletnem) jemanju zaviralcev izločanja kisline, so v raziskavi na 80.000 pomenopavznih ženskah celo ugotovili, da se jim je za 35 odstotkov povečala nevarnost za zlom kolka, če so kdaj v življenju kadile, pa se jim je ta nevarnost povečala celo za 50 odstotkov (Use of proton pump inhibitors and risk of hip fracture in relation to dietary and lifestyle factors: a prospective cohort study, Hamed Khalili et al)! Zaradi izsledkov omenjene in podobnih raziskav so tudi naši proizvajalci zaviralcev izločanja kisline zaskrbljeni in menijo, da so zdravila proti zgagi tako ali tako priporočena samo za kratkotrajno uporabo. Kar pomeni, da če morate prvo zdravilo uživati do konca življenja, drugo pa zaradi zaščite želodca prav tako, to dolgoročno dokazano ne bo dobro za vaše kosti. Težave boste imeli tudi na drugih področjih. V knjigi Konec zgage in ostalih želodčnih težav, ki jo lahko prelistate na http://shop.zazdravje.net/, smo natančno opisali, kaj se dolgoročno dogaja s telesom, ko mu primanjkuje želodčne kisline, pa naj bo vzrok za to starostni upad njenega izločanja, nepravilna prehrana, pogosto jemanje antibiotikov in razmah kandide. Pomanjkanje želodčne kisline prizadene telo na najmanj treh ravneh. Ker v želodcu ni dovolj želodčne kisline, je prebava beljakovinske hrane pomanjkljiva. To pomeni, da sčasoma začne telesu primanjkovati esencialnih aminokislin (kar lahko čutimo tudi v motnjah počutja, kot so zaskrbljenost, depresija, nespečnost, motnje razpoloženja itd.), vitaminov, vezanih na beljakovine, kot je B 12 (pomanjkanje povezujejo z upadom zdravja živčevja), folata (pomembnega za zdravje srčno-žilnega sistema), železa itd. Ko so raziskovali vzroke slabokrvnosti, so ugotovili, da je ta povezana tudi s primanjkljajem želodčne kisline. V neki študiji so dokazali, da 80 odstotkom ljudi s kronično anemijo primanjkuje tudi želodčne kisline. Dobra novica je, da se jim je raven železa v krvi izboljšala, ko so zvišali raven želodčne kisline, saj se je med drugim izboljšalo tudi vsrkavanje železa iz črevesja. Želodčna kislina pomaga tudi pri aktivaciji prebave zaužite hrane v črevesju in pri ustvarjanju ustrezne »kislosti« v črevesju za vsrkavanje železa, kalcija iz črevesja v telo. To pa seveda niso vse naloge želodčne kisline, ta je npr. nujna tudi za uničevanje patogenih mikrobov, parazitov in strupov, ki v želodec prispejo s hrano in pijačo. Kar seveda pomeni, da zaradi primanjkljaja želodčne kisline trpi tudi naša obramba pred naštetimi nevarnostmi.
Naravna zaščita želodca pred agresivnimi zdravili?
Glede na to, da lahko samo ena tableta zaviralca izločanja želodčne kisline zmanjša izločanje želodčne kisline za 90 do 95 odstotkov, pri čemer učinek traja večino dneva, se je res dobro z zdravnikom posvetovati, ali je nemara ta in druga zdravila s številnimi stranskimi učinki res nujno jemati dosmrtno, posebej če so izzvala zdravstvene težave. Ob tem jih spomnite tudi na to, da obstajajo naravna zdravila za zaščito želodca pred agresivnimi zdravili. Eno takšnih je v prosti prodaji v lekarnah in je kombinacija devetih zelišč: obrečnega grenika, zdravilnega gozdnega korena, prave kamilice, navadne kumine, pegastega badlja, navadne melise, poprove mete in golostebelnega sladkega korena. To naravno zdravilo ščiti tudi sluznico želodca, saj povečuje koncentracijo zaščitnih prostaglandinov in mucinov, učinkuje protivnetno, uravnava gibanje želodčne mišice, po potrebi zavira izločanje želodčne kisline itd. Torej bi ga lahko jemali za zaščito želodca pred učinki acetilsalicilne kisline.
Če z zdravnikom ugotovite, da ni drugega zdravila, ki bi nadomestilo acetilsalicilno kislino, je dobro vedeti, da obstaja kar nekaj naravnih načinov varovanja srca in ožilja. O zmotah glede nasičenih maščob in holesterola v povezavi z zdravjem srca in ožilja smo že pisali, zato tokrat namenjamo malo več pozornosti drugim naravnim pripravkom.
Kurkumin
Kurkumin, ki ga najdemo v začimbi ali prehranskih dodatkih iz kurkume (npr. kapsule kurkume), med drugim preprečuje strjevanje krvi, uravnava raven holesterola ter učinkuje antioksidativno in močno protivnetno. Raziskovalci so npr. v študiji (Effect of curcumin on platelet aggregation and vascular prostacyclin synthesis. Srivastava R et al) ugotovili, da bi lahko bilo uživanje naravnega sredstva proti strjevanju krvi – kurkumina boljša možnost od zgoraj omenjene sintezne različice, saj nima tako rekoč nobenih stranskih učinkov. Prav tako naj bi bili protivnetni učinki kurkumina primerljivi ali pa celo močnejši od protivnetnih učinkov mnogih sinteznih zdravil, med katerimi je tudi acetilsalicilna kislina (Nonsteroidal anti-inflammatory agents differ in their ability to suppress NF-kappaB activation,inhibition of expression of cyclooxygenase-2 and cyclin D1, and abrogation of tumor cellproliferation. Takada Y et al). Glede na to, da naj bi bila po mnenju mnogih raziskovalcev oksidativni stres in vnetje pomembna krivca za srčno-žilna obolenja, je lahko kurkumin dobra naravna pomoč za zaščito srca in ožilja. Če se boste odločili za jemanje pripravkov iz kurkume, je dobro poiskati takega s standardizirano vsebnostjo kurkumina, kar pomeni, da ga je v dnevnem odmerku 95 odstotkov. Prav tako kurkumina ni dobro uživati skupaj s sinteznimi zdravili proti strjevanju krvi (kakršno že uživate).
Proteolitični encimi
Ti encimi pomagajo pri razkroju beljakovin in na različne načine tudi v telesu. Zmanjšujejo, na primer, viskoznost (gostoto) krvi ter izboljšujejo njen pretok in oskrbo celici s hranili v vseh delih telesa. Gostoto krvi zmanjšujejo s tem, da čistijo kri tudi odvečnega fibrina. Fibrin je beljakovina, ki med drugim sodeluje pri strjevanju krvi, v vnetnih procesih in drugje. Kadar je kri gosta, ima lahko preveč fibrina. Ker gosta kri lahko povzroča krvne strdke in posledično srčno ali pa možgansko kap, proteolitični encimi pa odvečni fibrin v krvi razgradijo ter odstranijo, je tudi uživanje teh lahko dobra naravna podpora za ohranjanje zdravja našega srca in ožilja. Poleg tega naj bi proteolitični encimi učinkovali protivnetno (Effect of Some Clinically Used Proteolytic Enzymes on Inflammation in Rats, A. H. M. Viswanatha Swamy et al). Najdemo jih v ananasu (bromelain), papaji (papain), pa tudi v prehranskih dodatkih (npr. kapsule papajinega encima, kapsule bromelaina, kapsule serapeptaze ali natokinaze itd.). Da bi učinkovali sistemsko – torej v telesu, jih je treba zaužiti na tešče, sicer se bodo porabili za prebavo beljakovinskega obroka.
CBD konoplje
Kanabidiol konoplje (CBD) ima po številnih nedavnih študijah mnoge terapevtske oziroma blagodejne učinke. Različni dokazi za CBD razkrivajo, da učinkuje antioksidativno, protivnetno, antibakterijsko, nevroprotektivno, nevroregenerativno, antidiabetično, podira delovanje imunskega sistema, zavira rast in širjenje raka, izboljšuje prekrvljenost tkiv oziroma učinkuje antiishemično ... CBD-pripravki zato lahko varujejo tudi zdravje srca in ožilja. Zaradi antioksidativnega učinka CBD zmanjšuje oksidativni stres, ki ga povezujejo s srčno-žilnimi obolenji. Ker učinkuje protivnetno, varuje naše srce in ožilje pred vnetji. Ker učinkuje antiishemično, pomaga, da ožilje ostaja normalno pretočno ter vsi deli našega telesa optimalno oskrbljeni s kisikom in hranili. Ker učinkuje antidiabetično, tudi po tej plati ščiti naše srce in ožilje, saj je znano, da diabetes lahko vodi k obolenjem srca in ožilja (Is the cardiovascular system a therapeutic target for cannabidiol? Stanley CP et al). CBD prav tako pomaga pri uravnavanju telesne teže, kar ponovno koristi našemu srcu in ožilju, saj je znano, da je tudi debelost pomemben rizični dejavnik za nastanek srčno-žilnih obolenj. Z izboljšanjem kakovosti spanja pa lahko CBD podpre tudi razstrupljevalne in regenerativne sposobnosti telesa, ki optimalno potekajo le, ko dobro in dovolj spimo. Kopičenje strupov zaradi pomanjkanja spanja namreč prav tako lahko povzroča oksidativni stres in porast telesnih vnetij. Običajno so za preventivne namene in blage težave dovolj že pripravki z vsebnostjo do 5 odstotkov CBD (oziroma približno 20–30 mg CBD/dan). Lahko pa si odmerjanje, ki ga priporoča Evropsko združenje za industrijsko konopljo (EIHA), pobliže pogledate tudi v naslednjem dokumentu: Resonable regulation of canabidiol (CBD) in food, cosmetics, as herbal natural medicine and as medicinal product. Hurth, Germany, October 2016, updated January 2017. Iz izkušenj mnogih uporabnikov CBD pa velja, da je njegovo odmerjanje precej individualno. Nekaterim pomagajo že nizki odmerki, npr. 5–10 mg, drugi bodo potrebovali do 30 mg CBD, tretji pa tudi dosti več od navedenega. Če se s CBD srečujete prvič, je dobro začeti z nizkimi odmerki in jih postopoma zviševati do želenega učinka. Bolje je začeti z jemanjem kapljic, kjer je CBD razredčen npr. v kokosovem olju, kakor pa smole (koncentrat CBD), ki jo je težje odmerjati po malem. Več o potencialih CBD in o izbiri kakovostnih pripravkov s CBD si lahko preberete tudi v knjigi Kako ohraniti možgane.
Izvleček grozdnih pečk
Dolgo je tudi znano, da ožilje varuje tudi izvleček grozdnih pečk. Med drugim ima antioksidativni učinek, ki naj bi nas ščitil tudi pred nastajanjem krvnih strdkov na stenah ožilja. Prav tako naj bi krepil kolagen v stenah krvnih žil. Krvožilnemu sistemu naj bi pomagal tudi zato, ker sprošča arterije, kar omogoča prost pretok krvi. Učinkoval naj bi tudi protivnetno, saj naj bi preprečeval izločanje snovi, odgovornih za vnetje in lepljenje krvi. Nižal pa naj bi tudi raven ožilju nevarnih trigliceridov. Če se boste odločili za pripravke iz semen in kožice rdečega grozdja, jih ni dobro jemati skupaj s sinteznimi zdravili proti strjevanju krvi (kakršno že uživate).
