Estrada

Krompir v domači lekarni

Sonja Grizila
9. 12. 2017, 13.01
Deli članek:

Zadnje čase dvomimo o koristnosti skoraj vseh živil, med njimi se je znašel tudi krompir, ki je, ne pozabimo, naše prednike rešil lakote.

Pixabay

Seveda pa ga niso cvrli v ničkolikokrat pregretem olju, iz njega niso delali čipsa z rokom trajanja dve leti, kar pomeni, da je v tankih rezinicah več soli in konzervansov kot krompirja. Skratka, le  malo zabeljen kuhan, dušen ali tudi pečen krompir je še zmeraj primerno živilo, ki učinkuje v telesu bazično (v nasprotju z žiti, ki ga zakisajo).                         

V ne tako davnih časih je veljalo, da v krompirju »nekaj je«,  to so  vedeli tudi šolarji, ki so si povzročili vročino tako, da so pojedli nekaj surovega krompirja – dobili so ravno toliko vročine, da jim ni bilo treba k pouku.  Vendar pa so raziskave pokazale, da to ni res in da bi lahko mirno jedli tudi surov krompir, če bi prenesli neprijeten okus. Ljudje v deželah, kjer sodi krompir med osnovno hrano, poznajo kar nekaj načinov, kako se je mogoče s tem okusnim gomoljem tudi zdraviti.  Recimo prehlad,  še posebej nahod in bronhitis – skuhaš krompir z lupino vred, pol vode odliješ, se nagneš nad posodo z brisačo čez glavo in vdihavaš hlape vsaj deset minut. Potem se je treba skrbno obrisati – med to seanso se seveda spotimo –, si oviti glavo s suho brisačo in se spraviti v posteljo. Dihalne poti se  odprejo, kašelj se vsaj malo umiri, tudi glavobol, ki spremlja prehlad in gripo, poneha. Krompir potem seveda vržemo v smeti.                                

V času, ko še ni bilo zdravil za hemoroide, so si ljudje pomagali takole: naribali so dobro umit krompir z lupino vred, Primorci so dodali malo oljčnega olja, Štajerci pa bučnega, dobro premešali in zavili v platnen robček. Obkladek so položili na zadnjik in ga pustili čez noč.                              

Sok iz surovega krompirja torej ni strupen (razen če bi uporabili zelene gomolje),  zato ga pijemo, če imamo težave z vranico, pomirja želodec in  zagotavlja boljšo prehodnost črevesja, pospešuje izločanje zastale vode v telesu ter preprečuje vnetja. Ni pa ravno odličnega okusa, zato ga mešamo s korenčkovim in jabolčnim sokom, tako dobimo še več vitaminov pa tudi beta karoten, ki lovi proste radikale. Dva decilitra soka na tešče (polovica mora biti krompirja, pol pa druge zelenjave ali sadja, tudi kakšna žlička zelene alge je priporočljiva) nas napolni z energijo in sčasoma odpravi marsikatero nevšečnost.                           

In še to – prva pomoč za glavobol je prerezan surov krompir, z njim si natremo senca in pustimo, da se sok posuši.