Študent robotike Tomaž Bogovič je v šovu Kmetija deloval pod motom »lenoba je gonilo napredka«, kar je tudi njegov življenjski moto.
Tomaž, v tretje vam ni uspelo. Ste bili razočarani, ko ste morali zapustili Kmetijo?
Da sem ta teden zapustil Kmetijo, me ni razočaralo, saj jo mora vsak teden nekdo zapustiti. Razočaran sem predvsem nad vrsto dvoboja oziroma vrsto moči, saj sem v areni izpadel kot edini, ki ni imel realnih možnosti obstanka. Samo jaz sem izpadel na račun absolutne fizične moči, v boju proti težjemu, večjemu in močnejšemu aktivnemu športniku. Kljub boljši taktiki prijema nisem imel nobenih možnosti za zmago in tako kot edini v areni ostal na čisti nuli. Psihično sem bil najmočnejši člen, prav tako sem bil med najboljšimi v spretnosti in znanju, a me je žal izločil fizično močnejši Mitja. Lahko bi prišel še dlje, a na pošten način ni šlo.
Kakšen odnos ste imeli s Katjo? Videti je bilo, da je obema hudo, ko ste odšli domov?
S Katjo sem se zelo dobro razumel. Ko smo prišli na kmetijo, sva samo midva pričakovala vsaj en griček, in ne same ravnine. Mislim, da sva prišla sem iz podobnih razlogov. Prav tako sva oba igrala pošteno igro. Katja je zelo inteligentna, prijazna, sposobna in poštena oseba in take ljudi imam rad v svoji bližini. Ko je imela težke trenutke, sva se tudi pogovarjala, naj zdrži, dokler bom jaz na kmetiji – jaz pa bom na kmetiji, dokler bo ona. Tako sva si nekako v hecu vlivala željo po obstanku. Če bi se oba držala tega, bi bil zadnji dvoboj najin. Verjetno bi se tudi gledalci strinjali s tem, a je usoda hotela drugače.
Tekmovalci so se pritoževali nad vašo higieno. Kako to komentirate?
To so govorili tisti, ki bi morali najprej pomesti pred svojim pragom. V vročih dneh sem čez dan zelo pogosto pral perilo, saj drugače ne gre. Pozneje pa ob večerih, da se je čez noč sušilo v pekarni, kjer je bilo toplo. Glede umivanja mislim, da nisem izpustil dneva – večera. Je pa res, da so mnogi hodili spat pred mano in sem bil jaz vedno zadnji. Kdor je hodil spat med zadnjimi, se zagotovo ni pritoževal. Imel sem isti ritual kot običajno: »umit pa spat«, ne pa še delati vmes ali tri ure divjati okoli. Možno je celo, da so to govorili tisti, ki so bili v istih oblačilih v hlevu in v postelji.
Kateri je vaš najlepši spomin na Kmetijo?
Najlepšega je težko izbrati, ker jih je res ogromno. Sploh iz prvih tednov, ko smo delali naloge kot eno. Pa tudi pozneje sem doživel res veliko lepih trenutkov. Jaz bom ohranil veliko lepih spominov.
Pa tisti najslabši?
Upam, da bo pozabljen, čeprav zelo izstopa. To je, ko so Tamara, Deja in Milena neupravičeno in z lažmi zmerjale Katjo in Sabino. Tako obnašanje ne sodi na naš planet.
Kaj je bila prva stvar, ki ste jo naredili doma?
Kaj pa vem, odgovarjal sem domačim na vprašanja, zakaj sem že doma in kako sem se imel.
Doma ste veliko za računalnikom, če se ne motim. Kako poteka vaše delo? S stavami se ukvarjate, ali ne?
Če si inženir elektrotehnike in zaključuješ študij robotike, se zelo težko izogneš računalniku. Poleg tega ga potrebujem pri svojem hobiju – ko analiziram športne dogodke. Pred Kmetijo sem res veliko časa preživel pred računalnikom, zdaj pa sem analize že zelo avtomatiziral. Tako da bom od zdaj za to porabil manj časa. Rezultate analiz seveda uporabim za športne stave, ki so moj glavni vir prihodka oziroma plača. Zame je računalnik kot škarje za frizerja.
