Prekmurski kmetovalec, 43-letni Damijan Gjerkeš, ki ga je v šov prijavila hčerka Deja, je moral zapustiti Kmetijo, kjer je vse prej kot užival. Takoj po odhodu nam je zaupal prve vtise iz šova.
Damijan, kdo je kriv za vaš poraz v areni?
Kdo bo zmagal?
»Enostavno mi je vseeno za druge. Jaz sem se boril zase in opazil sem, da se ni nihče postavil zame ali se boril zame, tako da mi je vseeno.«
Za poraz sem si kriv čisto sam, saj sem bil preveč nervozen, tako da se mi ni uspelo zbrati. Razmišljal sem o marsičem. Glava, srce in telo se nikakor niso mogli uskladiti in vse je divjalo v svojo smer, tako da je bil rezultat poraz.
Kaj točno vam je rojilo po glavi?
Marsikaj mi je rojilo po glavi. Najbolj sem tuhtal, zakaj so mi za dvobojevalca izbrali Borisa. Druga stvar je bila, da si me sotekmovalci očitno ne želijo na posestvu. In tako me je vleklo domov. To je v meni prevladalo. V tistem trenutku nisem več videl glavne nagrade, ampak da bi čim prej zapustil Kmetijo. Da letim od tam.
Kakšno je bilo vaše poslanstvo na Kmetiji?
Moje poslanstvo je bilo delo, delo in še enkrat delo. Na koncu se je izkazalo, da je tisti, ki je delal, za nagrado dobil kajžo. Bolje bi bilo, da ne bi ničesar delal, da bi se lepo šlepal. Tako bi bil še vedno na posestvu.
Kateri je bil vaš najtežji trenutek na Kmetiji?
Sotekmovalci ga niso želeli na posestvu, ker se jim je zdel premočen člen. »Želeli so, da se borim z vsakim, tako da me je vse minilo.«
Moj najtežji trenutek na Kmetiji je bil, ko sem se ves teden boril za nalogo, na koncu tedna pa sem za nagrado dobil kajžo. Takrat sem začel razmišljati, da ne bi ničesar več delal, da bi poležaval, ko bi drugi delali tedenske naloge, pa bi bilo morda na koncu tedna drugače, ali pa morda ne bi bil nominiran.
Ste se trudili za zadnjo nalogo?
Če se ne bi sam potrudil, 70 odstotkov naloge smo namreč opravili jaz, Deja in Milena, ta naloga ne bi bila opravljena. Vsi so bili ves čas priliznjeni, ko je bilo treba delati nalogo, na koncu pa, evo ga, nominiran si. Dobil sem nož v hrbet!
Kaj pa najlepši trenutek?
S Kmetije nimam čisto nobenega lepega trenutka. Ničesar lepega si nisem zapomnil. Morda sem spoznal kakšno prijazno osebo in morda bom še bolj cenil hrano, čeprav sem jo že do zdaj zelo spoštoval.
