Hči je šla prvič v vrtec lani in se takoj zelo navezala na pomočnico vzgojiteljice, zaradi katere je vse leto z veseljem hodila v vrtec. Čeprav sem jo več kot mesec dni pripravljala, da bo septembra šla k novi vzgojiteljici, se na novo vzgojiteljico nikakor ne more navaditi in vsak dan joka, da hoče staro. Vsak dan znova ji pojasnjujem, zakaj ne more nazaj, jo tolažim in poskušam usmeriti v prijateljčke, ki so ostali z njo, toda nič ne pomaga. Kako lahko hčeri pomagam, da bo lažje sprejela spremembo?
Odgovor:
Otroci v vrtcu preživijo zelo veliko časa – med tednom so več ur v družbi vrtčevskega osebja kot staršev, če odštejemo čas, ko spijo. Zato je seveda zelo pomembno, kakšen odnos ima otrok z vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice. Veseli me, da je vaša hči prvo leto v vrtcu uspela zgraditi tako varen in ljubeč odnos s pomočnico vzgojiteljice, saj je prvo leto po navadi najtežje. Toda čeprav hči že pozna vrtčevska pravila in rutine ter je v družbi svojih starih prijateljev, je sprememba odraslih ljudi, ki skrbijo zanjo, velika sprememba, povezana z izgubo znanega in strahom pred neznanim. Glede na to, da je bila močno navezana na pomočnico vzgojiteljice, sta izguba in žalost še toliko večji.
Hčerki boste največ pomagali tako, da ji boste priznali izgubo, ki jo doživlja, ter ji omogočili dovolj prostora, časa in podpore, da odžaluje za osebo, ki jo je imela rada. Dovolj je, da ji pokažete razumevanje za njeno žalost, in vzdržite občutke, ki jih bo pri tem začutila in izrazila – od žalosti do jeze. Ne da bi jo pri tem poskušali razvedriti in pokazati pozitivne strani nove vzgojiteljice. »Vem, da imaš staro pomočnico xy zelo rada in da jo boš pogrešala. Te lahko potolažim?« Dopustite hčerki, da vam pove in izrazi vse, kar ji leži na srcu, četudi bodo občutki in misli nelogični in nerazumski. Na primer, da hoče biti eno leto mlajša, da bi lahko ostala v stari skupini. Ali da je nova vzgojiteljica prava čarovnica in je nikoli ne bo marala. Nikar je ne prepričujte o nasprotnem, temveč ji le prisluhnite in bodite ob njej.
Če čutite, da tudi sami novo vzgojiteljico težje sprejmete kot staro, in je tudi vas strah, kako se bo hči počutila v novi skupini, se o lastnih občutkih in strahovih pogovorite s partnerjem ali katero drugo odraslo osebo, ki ji zaupate. Otroci namreč zelo dobro čutijo občutke staršev, zato ne pozabite tudi na lastne občutke. Morda obe s hčerko potrebujeta slovo od srčne pomočnice, da bosta lahko dali priložnost novi osebi, ki bo zagotovo drugačna od stare, ne pa nujno »slabša«. Včasih se nam namreč zdi, da smo »šli na slabše«, pa se čez čas izkaže, da smo v resnici napredovali na bolje.
