Kako jeste, ima prav tolikšen vpliv na zdravje in številko na tehtnici kot hrana, ki jo zaužijete. To bi bila lahko poglobljena lekcija o tako imenovanem francoskem paradoksu oziroma o narodu, ki je vse vrste mastne hrane in jo zalije z rdečim vinom, pa je kljub temu bolj zdrav, vitkejši in živi dlje kot drugi. Francozi namreč zelo redko sežejo po prigrizkih, jedo majhne porcije z majhnih krožnikov, krožnik napolnijo le enkrat in večino hrane pojedo v dobri družbi. Pravila, ki določajo te navade, so morda pomembnejša kot katerokoli čudežno hranilo. Kaj torej še (več) šteje v želji po vitkosti poleg štetja kalorij?
1. Plačajte več, jejte manj
Boljša hrana, če jo sodimo po okusu in prehranski vrednosti, stane več, ker je gojena ali rejena manj intenzivno in skrbneje. Če za boljšo hrano porabite več denarja, je boste verjetno pojedli manj in z njo ravnali skrbneje. Dajte prednost kakovosti pred količino, kulinaričnemu užitku pred čistimi kalorijami.
2. Jejte manj, ostanite mladi
Omejevanje kalorij je pri živalih večkrat pokazalo, da upočasnjuje staranje, in nekaj raziskovalcev je prepričanih, da je to najmočnejša vez med prehrano in preprečevanjem raka, ne le debelosti.
3. Nehajte jesti, preden ste siti
Japonci ljudem svetujejo, da nehajo jesti, ko so 80-odstotno siti, ajurvedska tradicija uči, da se ustavimo še pet odstotkov prej, Kitajci pravijo celo deset. Prerok Mohamed pa je kot poln želodec opisal takega, ki vsebuje tretjino hrane, tretjino tekočine in tretjino zraka, torej ničesar. Ne vprašajte se: »Ali sem sita?«, temveč: »Ali lakote ne čutim več?«
4. Jejte, kadar ste lačni, ne kadar se dolgočasite
Upoštevajte nasvet naših babic, ki pravi, da je merilo za lakoto jabolko. Če vam tekne, ste res lačni, če ne, vas sploh ne muči lakota. Hrana je zelo drag in nezdrav antidepresiv, zato nikoli ne jejte iz dolgčasa, za zabavo, da se tolažite ali nagradite.
5. Posvetujte se z želodcem
Oči so vedno bolj lačne od želodca. Pri prehrani morate vključiti vse čute, ne le oči. Preden naši možgani dobijo sporočilo, da je želodec poln, lahko preteče 20 minut, to pa pomeni, da če obrok pojeste v manj kot dvajsetih minutah, bo občutek sitosti prispel prepozno, da bi lahko koristil.
6. Jejte počasi
Jejte dovolj počasi, da hrano utekočinite, pijačo pa tako dolgo premikajte po ustih, da jo boste dobro okusili, preden jo pogoltnete. To priporočilo morda zveni nekoliko klinično, a se ga poskusite držati vsaj do točke, ko povsem čutite, kaj imate v ustih. Med grižljaji odložite vilice, za uživanje hrane pa porabite toliko časa, kolikor ste ga porabili za pripravo. To je dobro merilo, ki kuharju izkazuje spoštovanje za skrb, ki ga je vložil v obrok, obenem pa pripomore k temu, da jeste počasi in jed okusite.
7. Uživajte v prvem grižljaju
Noben grižljaj ni tako okusen, kot je prvi, in vsak naslednji postopoma zmanjšuje zadovoljstvo. Ekonomisti temu pravilu pravijo padajoča mejna koristnost.
8. Kupite manjše krožnike in kozarce
Že menjava krožnikov s premerom 30 centimetrov s krožniki s premerom 25 centimetrov povzroči, da zaužijete 22 odstotkov manj hrane.
9. Pojejte le eno porcijo
Če pravila o drugi porciji ne boste upoštevali, vsaj počakajte nekaj minut, preden se je lotite. Morda boste ugotovili, da ste jedli dovolj, ali pa boste pojedli manj.
10. Zajtrkujte kot kralj, kosite kot princ in večerjajte kot revež
Nekateri raziskovalci so prepričani, da ni pomembno, v katerem obdobju dneva zaužijete več. A vseeno si največ privoščite zjutraj (ko smo na splošno manj lačni) in potem do večera manjšajte obroke.
11. Jejte glavne obroke
Držite se glavnih treh obrokov in si privoščite kvečjemu dva prigrizka iz pretežno rastlinske hrane, sadja, zelenjave in oreščkov.
12. Izogibajte se skušnjavam bencinskih servisov
Na bencinskih servisih se odrecite sladkim prigrizkom in pijači. »Žejen« je bil vaš avto, vi pa svoj »rezervoar« polnite drugje.
13. Jejte samo za mizo
Če jeste med delom in gledanjem televizije, z mislimi niste pri hrani. Posledica tega je, da pojeste veliko več kot za mizo. Posedite otroka pred televizor in predenj postavite skodelico sveže zelenjave. Otrok bo pojedel vse v skodelici, pogosto tudi zelenjavo, ki se je sicer ne dotakne, ne da bi opazil, kaj se dogaja. Kar nakazuje izjemo k temu pravilu: če jeste kje drugje kot za mizo, jejte sadje in zelenjavo.
14. Jejte v družbi
Slabi jedci pojedo več, ko sedejo za mizo v dobri družbi, saj gre večinoma za osamljene ljudi, ki jim prija pogovor z bližnjimi. Ljudem, ki so nagnjeni k uživanju prevelike količine hrane, pa skupni obroki (zaradi sramu pred drugimi) brzdajo apetit.
15. Priboljški le za posebne priložnosti
Jedi, ki so bile včasih drage ali pa so za pripravo zahtevale veliko časa -od pečenega piščanca do peciva in sladoleda - so postale lahko dosegljive. Zato jih jejte le takrat, ko jih boste spekli sami. Zagotovo to ne bo vsak dan. Uživanje sladkih in slanih »grehov« lahko omejite na konec tedna ali družabne dogodke.
16. Pustite nekaj na krožniku
V otroštvu so mnogim od nas starši govorili, da je treba vedno pojesti vse, kar je na krožniku. Danes vemo, da je bolje, če ostanki romajo v smeti kot okrog pasu. Urite se v tem, da ne izpraznite krožnika, tako boste kratkoročno jedli manj, dolgoročno pa pridobili nadzor.
17. Postanite vrtičkar
Najemite kos zemlje in si pridelajte poceni, svežo in hranljivo zelenjavo. Med delom na vrtu se boste razgibali in prihranili. Tako boste pobegnili kulturi hitre hrane in prepričanjem, da mora biti hrana hitro dosegljiva, poceni, njena priprava pa preprosta; da je hrana izdelek industrije, ne narave; da je hrana gorivo in ne oblika povezanosti z drugimi ljudmi.
18. Kuhajte sami
Le tako, da kuhate sami, boste prevzeli nadzor nad svojo prehrano. Tako ne bo na vašem jedilniku nezdravih olj, dodatkov in konzervansov, preveč sladkorja in soli.
