Resničnostni šov Kmetija je tokrat zapustil 42-letni pek iz Ljubljane, Robi Laznik, ki je dokazal, da je delaven, ubogljiv in prilagodljiv ter se prepušča toku življenja.
Robi, ni se izšlo po načrtu. Poraz je pomenil odhod domov. Kakšni so občutki?
Ni se izšlo po načrtu, kajti želel sem premagati Damijana, a bil je boljši, zato je zasluženo ostal na Kmetiji. Občutki so mešani, vendar sem vesel, da se vračam k svoji družini, ki sem jo zelo, zelo pogrešal.
Robi Laznik o sotekmovalcih: Sotekmovalci so postali še bolj pokvarjeni, egoistični, nevoščljivi, v nekatere se je nastanil »pravi hudič«.
Na Kmetiji ste živeli v pomanjkanju. Zagotovo obstaja stvar, ki ste si je najbolj želeli po odhodu iz šova. Kaj ste najprej naredili?
Najbolj sem pogrešal dve stvari: vsaj normalno prhanje in kakšen obilen obrok, tako da sem se najprej namočil v kadi, se oprhal in pošteno najedel.
Se vam zdi, da se je ekipa premalo zavedala, kako pomemben člen ste kot pek, ali so vas imeli za rešilno bilko – kot edinega, ki lahko izloči Damijana?
Mislim, da se kmetje niso preveč obremenjevali s tem, da sem pek, in kako pomemben člen sem. Tu je pač gledal vsak bolj nase – na svojo rit, in ne na skupno dobro, kar je tudi odsev današnje družbe na splošno.
Zadnji teden je bil kar precej naporen. Veliko prepirov, žaljivk ... Kako vi vidite odnos najmlajših Deje in Tamare do Sabine? Kar nekajkrat sta ji izrekli zelo žaljive besede ...
Kar zadeva odnose stari-mladi na Kmetiji, me žalosti, da so mladi preveč vzvišeni, nesramni in nespoštljivi do starejših. Naj se zavedajo, da bodo tudi oni nekoč stari, in ne želim, da se jim vse to kdaj povrne. Zato sem nad Dejinim in Tamarinim obnašanjem do Sabine zelo razočaran in šokiran.
Kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin? Kot najlepše in najbolj grozno?
Bivanje na kmetiji mi ni pustilo kaj lepih trenutkov, edino veselje je bilo, ko sem zapuščal kmetijo in se zavedal, da odhajam domov, kjer me čakajo moji najdražji. Na kmetiji me ob vseh groznih stvareh žalosti to, kako so na splošno ljudje dandanes postali še bolj pokvarjeni, egoistični, nevoščljivi, rekel bi celo, da se je v nekatere ljudi nastanil »pravi hudič«, kar je zelo žalostno za ves človeški rod.
Komu privoščite zmago in zakaj?
Po nekem premisleku o tem, kaj vse se je dogajalo na Kmetiji, zmage ne bi privoščil nikomur.
