Je tudi producentka omenjene oddaje, mednarodna učiteljica joge, avtorica več knjig (Sporočilo iz druge galaksije, Hvaležnica, Kako živeti v obilju ter Prehrana, lepota, čistoča) in še bi lahko naštevali. Na podlagi tega, v kar resnično verjame in čemur v življenju sledi, si je na poslovnem področju zgradila že pravi mali imperij, ki iz dneva v dan raste. Eden izmed njenih največjih ciljev je, da bi pomagala človeštvu, da bi se naša zavest dvignila na najvišjo možno raven ter da bi živeli najboljšo različico samih sebe. Slednje pa lahko med drugimi dosežemo tudi oziroma edino tako, da se ponovno povežemo z naravo, je prepričana.
Ljudje smo od nekdaj povezani z naravo, le dandanes na to nekoliko pozabljamo. »Narava je še kako živa,« pravi Jasmina. Čeprav ji je duhovnost vseskozi zelo blizu in skoraj ni teme, ki je ni vsaj površno raziskala, je bila nad odkritjem, da so rastline sposobne med seboj komunicirati in da imajo celo čustva, nadvse presenečena.
Narava čuti
Preden nam je sogovornica zaupala, kako se lahko povežemo z naravo, se je potrudila čim bolj pojasniti, zakaj je to tako zelo pomembno. »Pred več kot štiridesetimi leti se je skupina raziskovalcev lotila iskanja odgovorov na vprašanja o inteligenci rastlin. Raziskovalci so bili sicer prebivalci 'mesta prihodnosti', Damanhurja (v Italiji, blizu Torina -op. ur.), inovativne ter revolucionarne skupnosti, ki se je razvila z namenom, da razvije in svetu pokaže načine življenja v harmoniji z vsemi oblikami življenja na planetu, « pojasni in nadaljuje: »Že pred desetletji so si torej raziskovalci Damanhurja zastavili vprašanja, kot so: Kaj, če rastline zavestno komunicirajo z okoljem in s človekom? Ali je možno komunicirati, se zavestno sporazumevati z rastlinami? Ali bi lahko z njimi komunicirali s pravimi čustvi, ki bi se izrazila skozi glasbo? Damanhurjancem je po številnih neuspešnih prototipih uspelo razviti napravo, ki prevaja čustva rastlin skozi zvok. Na ta način komunikacija ni razpoznavna samo skozi opazovanje kemijskih reakcij in sprememb na magnetnem polju. Naprava deluje tako, da eno elektrodo priklopijo na korenino, drugo na list in rastlina začne proizvajati zvok. S časom se rastlina zaveda svojega ustvarjanja glasbe in je celo sposobna naučiti druge, spremlja lahko glasbenike, povsem se odzove na človekova čustva. Vem, kot bi brali znanstveno fantastiko!« Skoraj že prikimamo, ko nam pove, da je ta »znanstvena fantastika« realnost, ki jo lahko na lastne oči doživimo sami, če obiščemo Damanhur.
Odkrit je, ki jo je presunilo
Ko je prvič slišala o nadvse zanimivem odkritju, si je začela postavljati cel kup vprašanj: ali rastline ves ta čas živijo svoje skrivno življenje, ki se ga sploh ne zavedamo? Ali ima nasvet mame »pogovarjaj se z rastlinami, lepše bodo« zdaj znanstveno osnovo, ki dokazuje, da se z rastlinami zares lahko pogovarjamo? Kako lahko rastline mislijo, se sporazumevajo, če nimajo možganov? Ni trajalo dolgo, ko je prvič obiskala Damanhur in bila presunjena. »Moram biti iskrena. Sem precej 'odprtega duha', a to, da bi bile zmožne rastline komunicirati na takšni ravni, se mi je zdelo malo preveč! Vedno sem čutila, da je rastlinski svet sicer živ in da neka primarna komunikacija obstaja, a tako zavestna, tako direktna … ah, kje pa!« Pa je odšla in si eksperiment raziskovalcev tudi sama ogledala od blizu. »In sem 'priklopljenim' rastlinam v Damanhurju pred sabo povedala, da jih bom pohodila, jim potrgala liste, skratka … nič lepega. V trenutku so iz umirjenega igranja začele kričati. Visoki ton, ki kar ni minil, začutila sem njihovo paniko, boj za življenje. Ko sem se umirila in jim začela pošiljati ljubezen ter jim govoriti, kako so lepe in čudovite, so znova začele igrati umirjeno, nežno, kot bi se bohotile in se zahvaljevale za komplimente s čudovito glasbo, ki so jo ustvarjale,« se spominja. V Damanhurju so raziskovalci v vseh teh letih prišli do mnogih spoznanj. »Ugotovili so, denimo, da so nekatere rastline bolj dejavne ponoči, druge zjutraj. Da pa imajo vse rade klasično glasbo, zelo rade jo poslušajo! Paprika je, denimo, zelo zgovorna, druge vrste manj. Nekatere rade igrajo z enimi instrumenti, druge z drugimi. Ugotovili so celo, da krompir 'joče', ko ga kuhamo. To je res svet, ki nam je povsem neznan. Do zdaj povsem skrit,« se zaveda sogovornica. »A obstaja, in čas je, da ga spoznamo ter postavimo most komunikacije, ki predstavlja zmago za nas in za njih.«
Spoštujmo jo in bodi mo hvaležni
Leta 2005 se je v Firencah v Italiji zgodil prvi simpozij na temo rastlinske nevrobiologije in tudi tam so spoznali, da so rastline inteligentne, da komunicirajo med sabo, imajo čustva, se odzivajo, celo zastrašujoče je, kako podobno človeku pravzaprav delujejo. Kajpak to ne pomeni, da bomo od zdaj lahko jedli samo še kamenje. Nauk se skriva povsem drugje. Pri našem ravnanju z naravo je bistven odnos. To so vedela vsa stara ljudstva, ki so se zato obredno zahvaljevala bogovom za darove, spoštovala svoj ulov in se živali prej zahvalila, preden so jo ubili. Ta nezapisana pravila bi bilo vredno ponovno obuditi. Ali kot pravi Jasmina: »Rdeča nit je živeti v harmoniji, sožitju z rastlinskim svetom. Rastlinam lahko nudimo veliko lepega in dobrega, a tudi one nam. To zavedanje je ključno. « Brez narave, ki nas obdaja, človeštvo ne bi moglo obstajati. Bodimo hvaležni.
Živeti v sožitju z naravo
»Zavedanje, da je vse v naravi živo, četudi se na prvi pogled morda ne zdi tako, je izjemnega pomena. Kar koli počnemo in kjer koli se nahajamo, smo v interakciji. In prva stvar na poti k razvijanju našega bitja je zavedanje, kako zelo živ je tudi rastlinski svet«, pravi Jasmina Kandorfer, ki je z nami delila par nasvetov, kako živeti v harmoniji z naravo. To, da smo naravi hvaležni, je seveda osnova.
Pogovarjajte se s svojimi rožami. To so govorile že naše mame in se pohvalile, kako se njihove rože bohotijo, kako jih hvalijo, ko jih zalivajo in da so zaradi tega neprimerljivo lepše. Očitno je v tem veliko resnice, zato se z njimi pogovarjajte še naprej. Če ne na glas, pa v mislih. Raziskave namreč kažejo, da rastline zaznajo naša dejanja, še preden jih storimo. In zalivajte jih s postano vodo. Še preden pa z njo zalijete rastline, pošljite vodi nekaj lepih misli, morda celo želja. Zna se vam zgoditi tudi to, da se vam bo med zalivanjem utrnila kakšna nora in divja ideja.
Pojdite v gozd. Spoštljivo in mirno, tiho. Ne glede na to, kako dobro poznate drevesa, vključite svoj instinkt, svojo intuicijo in se približajte drevesu, ki vas »pokliče «. Levo dlan položite na srce, desno pa na deblo. V mislih izrazite spoštovanje drevesu in ga pozdravite, nato pa se naslonite nanj in dlani položite na njegovo deblo. Tako bodite naslonjeni toliko časa, kolikor vam ustreza, nato pa se zahvalite in odidite v miru.
Zasadite svoje drevo. Ni nujno, da na svoji posesti, lahko tudi v gozdu. Spremljanje rasti tega drevesa vam bo ponudilo boljše zavedanje veličine dreves, kajti drevo, ki ga boste zasadili vi, bo svojo mogočnost začel živeti v času, ko bodo po njem plezali vaši vnuki ali pravnuki.
Pri delu z rastlinami vedno spremljajte lunine cikle. Še najbolj vam priporočam koledar Marije Treben.
Rastline so naše velike učiteljice, pa tudi zaščitnice. Če želite imeti več kakovostnega zraka v prostoru, dodajte v svoj dom kakšen spatifilium, praprot in druge, ki pripomorejo k boljši kakovosti zraka.
