Priljubljeni in vedno nasmejani ljudski godec je svojo glasbeno pot začel leta 1963, ko je kot harmonikar nastopil v radijski oddaji Nove melodije – novi ansambli. Dve leti kasneje pa je prvič javno nastopil z instrumentalnim triom, kar šteje za uradni začetek njegovega ansambla. Glasbeni uredniki so takrat intenzivno iskali ljudske godce, ki imajo izjemen in neokrnjen čut za glasbo – enega takih čutov je v sebi gojil tudi Franc Flere. Veliko hvaležnost je tako vseskozi javno izkazoval Vilku Ovseniku in Borisu Kovačiču, ki sta ga odkrila. Odprla sta mu vrata na Radio Ljubljana in ga postavila na glasbene tračnice, ki so vodile na njegovo glasbeno pot.
Uspešna sodelovanja
Ker Flere ni imel stalnih pevcev, so mu za studijske potrebe dodelili Kvartet DO, ki je v kasnejšem sestavu Slovenskega okteta predstavljal polovico te osmerice. Prva besedila za Fleretov ansambel je napisal Ivan Malavašič. Sodelovanje z Malavašičem je trajalo vse do takrat, ko se je Flere spoznal z Ivanom Sivcem – ta je ravno za Flereta napisal svoje prvo avtorsko besedilo. Sledilo je glasbeno sodelovanje s Tercetom Lokvanj, ki so ga sestavljali Tone Rus, Franc Pupis in Franc Kramar – tudi dolgoletni člani Fantov z vseh vetrov so s Fleretom posneli naslednji album. Požel je velike uspehe.
Jesen življenja
Flere je sredi devetdesetih let sodeloval tudi s pevskim duetom, ki sta ga sestavljala Majda Kosovel in Milan Štimac. Nov zagon pa je ljudski godec dobil s pevko Katjo Povše iz Novega mesta. Studijska glasbenika sta poleg Flereta postala Marko Pezdirc in kitarist Miro Plesničar. Zadnja glasbena leta je z Ansamblom Franca Flereta sodelovala pevka Mateja, na koncu pa še Ana Marija. Zadnje leto svojega življenja je Flere preživljal v domu upokojencev v Šmarjeti, kjer so ga radi obiskali tudi veseljaki.
